Kaj so sploh vitamini in minerali?
Vitamini so organske snovi, nujno potrebne za normalno delovanje tvojega telesa, medtem ko so minerali ponavadi v obliki soli in so anorganskega izvora. Tako minerale kot vitamine potrebuješ vsak dan in so nenadomestljivi. Farmacevtska podjetja ponujajo vitamine in minerale v sintetični obliki in ne naravni, kot jih najdemo v sadju, zelenjavi in drugi hrani.
Katere bolezni so povezane z vitamini in minerali?
Poznamo avitaminozo, hipovitaminozo in hipervitaminozo. Hipovitaminoza nastopi, ko je vitaminov v tvojem telesu toliko, da ne pride do hujših obolenj, ni pa jih dovolj za zdravje. Avitaminoza nastopi zaradi dolgotrajne hipovitaminoze, in sicer poznamo ob pomanjkanju vitamina C skorbut, ob pomanjkanju vitamina B1 beriberi, premalo vitamina D vodi v rahitis, premalo vitamina B12 pa v slabokrvnost. Hipervitaminoza nastopi, če je v tvojem telesu preveč vitaminov, še posebej nevarno je, če gre za vitamine, ki niso topni v vodi temveč v maščobah (vitamin A, D, E in K). Pomanjkanje kateregakoli minerala ali vitamina se slej ko prej pokaže na tvojem telesu ali počutju.
Kje najdemo vitamine in minerale?
- Vitamin A: korenje, paradižnik, temno zelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, mleko, jajca …
- Biotin: kvas, mleko, šampinjoni, cvetača, stročnice, rumenjak, sojina moka, neglaziran riž …
- Vitamin B1: kvas, polnovredno žito, soja, oves, arašidi, otrobi, mleko, ribe, večina zelenjave …
- Vitamin B2: mleko, sir, listnata zelenjava, jogurt, fižol, kvas, ribe …
- Vitamin B3: polnovredna žita, kalčki, avokado, fige, suhe slive, jajca, belo perutninsko meso ...
- Pantotenska kislina (B5): zelena zelenjava, žitni kalčki, žita, oreški, kvas, meso, otrobi …
- Vitamin B6: otrobi, žitni kalčki, soja, melona, zelje, riž, arašidi, orehi, kvas, jajca …
- Vitamin B12: jetra, govedina, svinjina, ribe, jajca, sir, mleko ...
- Folna kislina (B9): zelena solata, ohrovt, špinača, cvetača, rdeča pesa, marelice, avokado, rumenjak, dinja, fižol …
- Vitamin D: ribje olje, sardine, losos, tuna, mleko, mlečni izdelki ...
- Vitamin C: agrumi, paradižnik, zelena in listnata zelenjava, krompir, mango, papaja, brokoli …
- Vitamin E: žitni kalčki, oreški, listnata zelenjava, jajca, špinača, brstični ohrovt …
- Vitamin K: listnata zelena zelenjava, brokoli, cvetača, jogurt, rumenjak …
- Cink: meso, jetra, morska hrana, kvas, jajca, bučna semena ...
- Fosfor: ribe, perutnina, meso, jajca, oreški…
- Jod: morska hrana, čebula …
- Kalcij: mleko, mlečni izdelki, soja, sardine, losos, fižol, brokoli, zelje …
- Magnezij: fige, mandeljni, temno zelena zelenjava, banane …
- Selen: morska hrana, žitni kalčki, otrobi, tuna, čebula, brokoli …
- Železo: školjke, govedina, rdeče meso, rumenjak, oreški, fižol, ovsena kaša …
Naravni vitamini in minerali in sintetični vitamini in minerali
Strokovnjaki trdijo, da so enaki po kemični strukturi in funkcijah, vendar telo teže uporabi sintetični vitamin E, medtem ko naj bi se betakaroten v sintetični obliki laže absorbiral.
Kaj storiti?
Pravi odgovor je zdrava prehrana. Dnevna potreba po vitaminih in mineralih naj bi bila v povprečju pokrita, če dnevno zaužiješ vsaj 400 gramov sadja in zelenjave, kjer je priporočljivo, da je 100 g zelenjave surove, 200 g kuhane in 100 do 300 g sadja. Sintetičnih vitaminov in mineralov naj bi se posluževal/-a predvsem v primerih, ko ne moreš zagotoviti primernega vnosa ali če je potreba po vitaminih in mineralih povečana (aktivni športniki, odraščajoči otroci, nosečnice …). Sintetične vitamine in minerale je torej priporočljivo uživati, če si bolan/bolna in nimaš teka, pa tudi ko greš na potovanja. Vsekakor pa ostaja na prvem mestu zdrava prehrana, ki te bo oskrbela z vsemi potrebnimi snovmi.
kristina
