Kaj je kompulzivno prenajedanje?
Tovrstno prenajedanje s hrano običajno vodi v občutek slabosti in prepolnega želodca, kar pa osebo, ki se prenajeda, čustveno umiri in sprosti. Gre za popolno izgubo kontrole, pri kateri oseba poje velikanske količine hrane ( najpogosteje je to junk food – čipsi, čokoladice, razni nezdravi prgrizki itd.), odneha pa šele, ko ne zmore pojesti niti grižljaja več.
Kombinacija kompulzivnega prenajedanja z drugimi motnjami hranjenja
V osnovi je motnja kompulzivnega prenajedanja samostojna in se ne pojavlja v okviru ostalih motenj hranjenja.Se pa lahko zgodi, da se iz kompulzivnega prenajedanja razvije bulimija - oseba se takoj po fazi prenajedanja, ko je želodec še poln, izbruha.
Prenajedanje pa lahko vodi tudi v anoreksijo, saj se dekleta odločijo zaradi povečane telesne teže zreducirati svojo prehrano, kar sčasoma lahko pripelje do izpuščanja obrokov in kasneje stradanja.
Bodi pozorna na znake, ki lahko kažejo na kompulzivo prenajedanje:
• Količina hrane ki jo poješ v enem obroku je pretirana – običajno nadpovprečna, kolikor pojejo druge osebe iste starosti
• Med epizodami prenajedanje ješ hitro in pogoltno
• Posebej se prenajedaš v obdobju žalosti, zdolgčasenosti, depresije ali razočaanja
• Z jedjo nadaljuješ tudi takrat, ko nisi več lačna in ob tem močno pretiravaš
• Pogostokrat se med epizodami prenajedanja zatekaš v osamo, zaradi skrivanja te motnje
• Po napadu prenajedanja se pojavi se občutek krivde, gnusa, žalosti
• Prenajedaš se vsaj dvakrat v tednu, približno pol leta
Komplikacije
Običajno se zaradi epizod prenajedanja pojavijo nenehna nihanja v teži, ki nikakor ne more ostati stalna in sčasoma lahko že meji na debelost. Zaradi nenenih telesnih šokov, se spremeni metabolizem in telo ne dela več tako, kot bi moralo. Pojavljati se začnejo velika nihanja v teži, slabokrvnost in izčrpanost telesa, poškodbe žrela, slaba prebava (napihnjenost), elektrolitsko neravnovesje, okvare vida in podobno.
Družba: Pri kompulzivnem prenajedanju se pogosto pojavijo tudi socialne težave, saj je potrebno vložiti veliko energije in časa, da oseba skrije svojo motnjo. Tako se pojavi pogosto izostajanje iz šole in drugih dejavnosti, izogibanje prijateljem in beg v osamo. Vse to vodi do odtujenosti, osamljenosti, nihanj razpoloženja in celo do poskusov samomora.
Tako kot vse motnje hranjenja ima tudi kompulzivno prenajedanje izvor v psihičnih težavah. Dekleta, ki imajo težave s prenajedanjem se velikokrat počutijo nevredne, težave imajo v odnosih z drugimi, imajo slabo samopodobo, gnusi se jim svoje telo, velikokrat se počutijo napete in depresivne. Vse to jih vodi do prenajedanja, ki vsaj začasno umiri stanje nezadovoljstva in anksioznosti in pojavi se občutek "omamljenosti".
Zdravljenje
Način zdravljenja je odvisen od tega ali oseba že dosega pretirano telesno težo ali ne. V tem primeru se osebo hospitalizira in pod zdravniškim nadzorom ter nadzorom psihologa, tako zopet pridobi normalen in zdrav način prehranjevanja.
Bistvena pri vseh motnjah hranjenja je psihološka oz. psihoterapevtska obravnava, saj le na ta način oseba spremeni svoje dosedanje vzorce mišljenja in delovanja ter pridobi nove.
Terapije:
- kognitivno-vedenjska
- interpersonalna
- terapija z zdravili (posebej pri osebah, ki kažejo znake težje depresije)
Če se torej prepoznaš v omenjenih težavah, ne oklevaj in težave hitro zaupaj mami, šolski svetovalki, zdravnici ali osebi, ki ji zaupaš. Vedeti moraš, da so motnje hranjenja zelo trdovratne in ti lahko nenehno sledijo, če jih ne odpraviš. Zdravnica te lahko napoti na ustrezen inštitut ali zavod, ki se ukvarja z motnjami prehranjevanja. Ob te pa vedi, da se nimaš motnje kompulzvnega prenajedanja če imaš vsake toliko napade lakote zaradi PMS ali je pač tak dan, da bi pojedla vse.
Resnična zgodba
Ne vem kdaj se je vse skupaj sploh začelo. Vem samo, da sem tako zelo rabila hrano. Velike količine hrane, ki je izginjala v meni, kot da bi lahko jedla v neskončnost. Ko me je zagrabilo, sem bila sposobna izprazniti hladilnik in omare. Še sladoled sem jedla zamrznjen kar iz skrinje. In potem pride neskončen mir. Nimam težav z bulimijo, le tako rada se do sitega najem. Če sem poštena, ne samo do sitega- do slabosti. Žal moram svoje navade skrivati. V šoli jem malico skupaj s sošolkami, nato pa grem še na stranišče, kjer se v miru najem do konca. Vedno nosim hrano s sabo v torbi. Isto je doma. Pri kosilu s starši jem malo večje obroke, saj je mama navajena, da imam pač "zdrav apetit". V sobi pa imam še ostale zaloge, ki vključujejo razne slane prigrizke, sladkarije, skratka, našlo bi se vse smogoče. Seveda moram vse to skrivat, če bi pa slučajno kdo našel, moje zaklade, že imam pripravljen izgovor.
Zavedam se, da mi motnja pobere ogromno časa, včasih si želim, da bi lahko povedala celemu svetu, da se pač prenažiram... Le zato, da bi mirne duše jedla takrat in tam, kjer bi želela. Na ta način ne moem. Vem, da vedno ne bo šlo tako, želim zbrati pogum in začeti na novo. Jesti kot vsi, takrat ko si lačen in v normalnih količinah. Strah me je, kaj mi bo potem še ostalo. Verjetno praznina.
Lidija, 18 let
anja k.
Komentarji
Najdem se v tem članku. Ne,
Najdem se v tem članku. Ne, nisem se zredila, ne,nisem debela. Imam 45 kil pri 155 centimetrih. Moj problem je da jem, vsako sekundo. Jem tudi ko nisem lačna. Mogoče mi pri vzdrževanju teže pomagajo treningi..
Kaj bom pa zdaj ko so počitnice in nimam treningov? Sej mi uspe kdaj pa kdaj si dopovedat da nesmem jest in mi mogoče uspe za dan ali dva jesti "normalno" oziroma tako da ne jem po 18.uri zvečer. Ampak ker mam treninge tudi do 21.00 se po le-teh večinokrat znajdem v postelji z kakšnim sendivčem ali čokolado,smokiji. Ne vem ravno, če imam to motnjo, dvomim. Ampak,vem,da preveč jem. Pozimi sem se lahko držala vstran od hladilnika in sem celo shujšala, celo tako da sem bila zadovolna z mojim telesom. Po vsakem obroku se počutim krivo, ker jem. Počutim se butasto,umazano.
Sama sebi moram dopovedati da s tem ne bom rešla ničesar in da ne smem jest. Le tako bom spet zadovolna :)
...
V določenih stavkih se najdem. Ne ravno da bi imela zaloge hrane pod posteljo in podobno. Zajtrkovala sem normalno (ker nisem imela več časa,ker sem morala v šolo),šolska malica je malce drugače-imam dovolj časa da grem v trgovino in si dokupim hrano. Vedno. Tudi če nism lačna in tudi če mi je slabo. Ne vem zakaj. Oziroma vem xD
Najhujše pa je bilo,ko sem prišla domov,iz šole. Pojedla sem vse,kar sem videla. Skrivanje hrane pred starši, tihotapljenje v sobo in podobno. Počutiš se tako kot neki "psiho". Zdaj sem s tem-hvalabogu-prenehala. Mogoče zato ker ni šole in lahko čez celi dan po malo jem? Ne vem.
Glede prekomerne teže se popolnoma strinjam. Odkar sem pričela z prekomernim vnosom hrane sem se zredila za dobir 10 kg..kar pa ni vredu..
Tko da punce,prenehajte preden bo prepozno =)
...
V določenih stavkih se najdem. Ne ravno da bi imela zaloge hrane pod posteljo in podobno. Zajtrkovala sem normalno (ker nisem imela več časa,ker sem morala v šolo),šolska malica je malce drugače-imam dovolj časa da grem v trgovino in si dokupim hrano. Vedno. Tudi če nism lačna in tudi če mi je slabo. Ne vem zakaj. Oziroma vem xD
Najhujše pa je bilo,ko sem prišla domov,iz šole. Pojedla sem vse,kar sem videla. Skrivanje hrane pred starši, tihotapljenje v sobo in podobno. Počutiš se tako kot neki "psiho". Zdaj sem s tem-hvalabogu-prenehala. Mogoče zato ker ni šole in lahko čez celi dan po malo jem? Ne vem.
Glede prekomerne teže se popolnoma strinjam. Odkar sem pričela z prekomernim vnosom hrane sem se zredila za dobir 10 kg..kar pa ni vredu..
Tko da punce,prenehajte preden bo prepozno =)
Jaz sem to SKORAJ mela.
Jaz sem to SKORAJ mela. SPloh se nisem
zavedala, koliko pojem po šoli sem se prenajedala
s sladkarijami doma pa sem se vedno našla pred hladilnikom.
Zato sem se odločla, da bom nehala ŽRET hrano, ki je izginjala
v mojem želodcu. Tako sem šla iskat na internet nasvete in našla enega od
zdravnika - pomagalo mi je. Odločla sem se, da bom ovirala svoje misli na
hrano tako, da bom začela več hodit v naravo in pomagalo mi je ;3
Če se ne bi takrat ustavila bi mogoče zdaj tehtala krepko čez 80 kilogramov.
jz se najdem u tem. glihkar
jz se najdem u tem.
glihkar sm se nažrla tak da mi je res slab.in to naredim skor vsak dan.
ne tuk,ko tle piše...men se zdi,da rabim majn,da mi je slabo.
uglavnem men se full zdi da jem.
...ko mi je dougcajt jem,ko sm slabe vole jem.
lahka bi nehala če bi hotla in tud neham ko hočem...sam ko vidim kaj doberga MOREM pojest,dokler ne zmanka.
pol ko se pa najem mi je pa slab in mam strašn občutek debelosti.
pol se začnem pretegovat,vlečit trebuh "noter" delat vaje in učasih tud pretiravam...-.-
_________
born
to
be
famous
_________