Na poti iz stare knjižnjice so bili Alja, Sara, Primož in Nik popolnoma tiho. To jim ni bilo podobno. Punci sta si pošiljali zaskrbljene poglede, fanta pa zmedene. Še sreča, da je bila noč (ura je bila okoli tri zjutraj) in tako se na Aljini majici ni videlo kvadratnega obrisa velike knjige.