Egoizem in sebičnost. Večino časa se sploh ne zavedamo kaj imamo okoli sebe in neprestano tarnamo o svojih problemih,ki konec koncev sploh niso pomembni. Družino,prijatelje in znance jemljemo za samoumevne v našem življenju. Kdaj ste nazadnje komu kar tako nekaj podarile? Kdaj ste nazadnje nekomu rekle da ga imate rade (in ste to tudi resno mislile)? Kdaj ste nazadnje objele starše in ob tem začutile mir in spokoj v sebi?

Ne zavedamo se dokler tega ne izgubimo. Ali skoraj izgubimo. In takrat? Takrat pride čas za razmislek.

Pogledala me je v oči in rekla:" Lahko,da bi pri tridesetih umrla in nihče ne bi točno vedel zakaj..."
V grlu se mi je naredil debel cmok.

Zadnjič sva bili s prijateljico na sprehodu. Ko sva končali z opravljanjem, pripovedovanjem in obujanjem spominov je prišel čas za resnejše teme. Teme,ki se me je dotaknila in si je nekako ne morem izbiti iz glave. Hja..razlog za malce drugačen blog =)

Rada jo imam..Rada imam svojo družino..In na jok mi gre,ko pomislim,da bi kateregakoli izmed njih izgubila. Nič nenavadnega,boste rekle... Ampak-ste v teh dneh kdaj pomislile na to,da ljudje,ki so okoli nas,ne bodo vedno tu? Niste ne?
 Ni panike...tudi jaz nisem...

Okno,skozi katerega je v sobo prihajal jesenski nočni zrak je bilo nasteržaj odprto. Dotik njegovega toplega puloverja in stik njegovega izdiha in njenega vratu jo je pomirjal.
Zeblo jo je in drgetala je, a vseeno je bil trenutek tako popoln.

Večkrat bi se rada zavedala sreče,ki sem jo deležna in uživala polnost trenutka. In ja,rada obujam spomine na pretekle dni in se nasmiham ob dogodkih,ki so se pripetili. Rada gledam stare slike-pomirja me.
Vendar nam vsakodnevni tempo sploh dopusti čas za razmislek? Za iskanje ravnovesja v sebi.. Za iskanje mira?
Za izkazovanje ljubezni do soljudi?!

Ne da sovražim,da ljubim sem na svetu! (Sofoklej, Antigona)

Ljubite,spoštujte in spomnite se. Ne pozabite na ljudi okoli sebe,saj jih morda že jutri ne bo več. In uživajte v teh čudovitih sončnih dneh ter preostanku počitnic! =D

Rezultat: 5.0    Glasov: 2