In to smo mi, generacija (OK, že druga generacija), v kateri dekleta, zlasti najstnice, neprestano hujšajo(mo). In, da, revije opozarjajo, da je hujšanje škodljivo, da se lahko dieta spremeni v anoreksijo, bulimijo ali celo na novo odkrito ortoreksijo, ampak hkrati nam še kar pred nos potiskajo fotografije sestradanih manekenk s "popolno" postavo. Torej ... do popolne postave pridemo s stradanjem?

Začetek skinny deklet

Začetnica celotnega mišljenja tega, da ima "sestradano" dekle "popolno" postavo naj bi bila Lesley Hornby, letnik 1949, ali bolje poznana kot Twiggy. Twiggy, ki je danes sodnica v ameriškem modnem resničnostnem šovu Ameriški naslednji top model, je postala modna ikona v poznih šestdesetih, še kot najstnica, ko je ljudi očarala s svojim "zanimivim" videzom: velikimi očmi, ravnimi lasmi in postavo, ki je govorila: "DAJTE MI EN VELIK SENDVIČ S POLNOMASTNIM SIROM!!!!" Oh, da, ljudje so jo oboževali, lahko bi rekli, da je bila Heidi Klum tistih časov. Ali pa bolj Victoria Beckham. No, meni se zdi bolna. Zares, bolehna. Po Twiggyjinem uspehu so manekenke začele z množičnim stradanjem, kar je vplivalo tudi na njihove priležnice - bralke raznih modnih revij. In prišli smo do naslednjega: stradanje, nezadovoljstvo, nesamozavest, pa spet stradanje ... Ja, budisti se ne motijo, vse je neprekinjen krog.

Za Twiggy, omenjeno manekenko, je več kot očitno že iz fotografije, da je že od zgodnjih najstniških let anoreksična - in to je precej huda oblika anoreksije! Seveda pa smo takšne ali drugačne oblike anoreksij poznali že prej. Morda sem že kdaj omenila "prečudovito" cesarico Sissi oziroma Elizabeto Habsburško, ženo Franca Jožefa I.? Nisem? No, ona je bila ena izmed tistih "anoreksičnih" žensk, čeprav se tega iz njenih slik ne vidi. Menda je večkrat stradala in ure in ure telovadila v svoji zasebni telovadnici - imela jo je, to je zagotovo. Še vedno si jo lahko ogledate v zdaj muzeju, dvorcu Habsburžanov. Ženska je šla celo tako daleč, da si je s kirurškim posegom (v 19. stoletju je bilo za pomembne člane kraljeve družine kaj takšnega mogoče) odstranila dve rebri, da bi bila videti bolj suha: vsekakor ji je uspelo, če ne verjamete, se lahko prepričate in si v Hoffburgu ogledate njeno lutko za krojenje oblačil, menda jo lahko kakšen odrasel moški okoli pasu objame z dlanmi! Nasploh je bila ženska popolnoma obsedena s svojim videzom, menda je služabnice po česanju njenih izredno dolgih las za vsak izpuljen lasek s krtačo tepla po glavi! No, ja, kdo pa bi ji zameril: imela je zelo kompliciran odnos s svojo taščo in hkrati tudi teto (že zaradi tega bi človek lahko doživel živčni zlom) in na dvoru ni bila ravno najbolj srečna, ko pa je v rodni Bavariji veliko jezdila in več časa preživela v naravi, za cesarico pa se kaj takega ni spodobilo! Ah, da Sissi je preživela veliko hudega!

A pustimo zdaj to, zdajle govorimo o motnjah prehranjevanja. Ena izmed najzgodnješih primerov oseb, ki trpijo zaradi anoreksije je bila tudi ženska, ki se je pojavila v zapisih sira Williama Gulla, pa tudi ta so bila iz časa cesarice Sissi. Žensko, ki jo danes imenujemo "Gospodična A" ("Miss A") je Gull prvič upodobil na svojih skicah leta 1866, ko je imela slednja sedemnajst let. Na skici je bilo sestradano dekle, kar za tiste čase ni bilo nič nenavadnega v kmečkih družinah. Vendar je bilo dekle, ki je leto dni poprej trpelo za amenorejo (zaostanek mesečnega perila) po oblekah sodeč iz bogate družine. Gull je razložil, da je dekle naglo hujšalo zaradi pomanjkanja hrane, vendar si ni mogel razložiti, kje je vzrok primanjkovanja njenega teka. Žensko je opazoval do njenega enaindvajsetega leta; leta 1970 je v svoje zapiske dodal sliko zdrave mladenke in jo navedel kot "gospodično A". Razlika je bila neverjetna! Enake izkušnje je imel tudi z "gospodično B" in "gospodično K". Gospodična B je pri osemnajstih letih 8. oktobra 1868 prišla pod Gullov nadzor. Ta je njeno zdravljenje spremljal do leta 1972, ko je gospodična B ponovno pridobila nekaj kilogramov. Gull je prvič opazil značilnost te bolezni: nizek pulz. Pulz gospodične B je bil komaj 50, vendar je njena mama dejala, da se "nikoli ne utrudi". Gull je tudi (pravilno) domneval, da motnjo sproži stres: pred tem je gospodični B veliko sorodnikov umrlo zaradi tuberkuloze. Gospodična K je bila podoben primer. Pri štirinajstih letih, leta 1887, je prišla pod Gullov nadzor. Bila je tretji izmed šestih otrok, od katerih je eden umrl zaradi infekcije; njen oče je malo pred tem umrl, njena mama pa je bila živa in zdrava. Njena sestra je imela znake neke anksiozne motnje, njen nečak pa je bil epileptičen. Gospodično K je Gull od anoreksije ozdravil v komaj pol leta.

Anoreksija, bulimija, ortoreksija ... - kaj je to?

Da, ko sem bila majhna, sem poznala samo bulimijo, pa še to samo zato, ker je bil moj najljubši film Glej, kdo se oglaša. Za anoreksijo se mi je zdelo, da se sliši kot ime neke vesoljske ladje in nisem in nisem si ga mogla zapomniti. Ampak bila sem zares majhna, kakšne tri, štiri leta. Zdaj vem, da je anoreksija nervoza ali živčno hujšanje anksiozna motnja prehranjevanja. Ne zamenjujte tega z anoreksijo - anoreksija je odpor do hrane zaradi različnih bolezenskih razlogov, je simptom drugih bolezni. Anoreksija nervoza pa je bolezen sama po sebi. Je tudi zelo nevarna bolezen, saj okoli 10% ljudi, ki bolehajo za to boleznijo, tudi umre. To je najpogostejša oblika motenj prehranjevanja - druga najpogostejša oblika motenj prehranjevanja je bulimija. Bulimija ali bulimija nervoza je bolezen, v ospredju katere je strah pred debelostjo. Človek, ki boleha za bulimijo nervozo, svojo težo uravnava z bruhanjem, odvajali in diuretikom (zdravilo, ki pospeši urinjanje). Vzrok bolezni je večinoma psihične narave, včasih pa je lahko tudi posledica okvarjenega hipotalamusa (majhen del možganov) ter motnje v serotoninskem živčnem prenosu, najpogosteje pa se pojavi med šestnajstih in sedemindvajsetim letom starosti. Poznamo dva tipa bulimije - purgativni tip in nepurgativni tip. Za oba je značilno, da se bolnik nekaj časa prenajeda, le da pri prvem prenajedanju sledi bruhanje, jemanje odvajal in diuretikov ter pretirana telesna aktivnost, pri drugem pa stradanje, zavračanje hrane in pretirana telesna aktivnost. In nazadnje, ortoreksija, najredkejša izmed navedenih motenj prehranjevanja. Ortoreksijo nervozo je odkril Steven Bratman leta 1997, vendar na začetku ni bil prepričan, da gre za psihično motnjo. Večim ljudem je motnja postala znana šele januarja 2007, čez deset let. Menda bo maja 2013 izdal knjigo, ki govori o tej bolezni. Ime bolezni je skovano iz grških besed "orthos", kar pomeni "pravilno" in "orexis", kar pomeni "apetit". Po nekaterih teorijah naj bi bila bolezen posledica obsesivno-kompulzivne motnje. Za ortoreksijo nervozo je značilna obsedenost z zdravim prehranjevanjem, Bratman pa jo je opisal z besedami: "Vas bolj skrbi to, kaj jeste, kot to, kakšen okus ima hrana? ... Vas vaša dieta izolira od ljudi?" Na neki spletni strani so bralcem postavili tudi vprašanja: "Ali več kot tri ure na dan razmišljate o zdravi prehrani? Se, ko jeste tako, kot bi morali, počutite močne? Ali že danes planirate meni za naslednji dan? Se kvaliteta vašega življenja poveča, ko jeste več? Ste postali strožji do sebe? Ali samozavest pridobite s tem, da jeste zdravo?" itd. Vendar ne skrbite: skoraj zagotovo nimate ortoreksije samo, če se zdravo prehranjujete. Ta motnja je tako redka, da je mogoče, da je v Sloveniji sploh ni! Dobro je, da ste pozorni in jeste zdrave stvari - samo pazite, da to ne postane obsesija. Včasih si je dobro privoščiti tudi tablico čokolade!

Motnje prehranjevanja v današnjih dneh

Najstniki imajo dandanes skorajda neomejen dostop do medijev: če niste naročeni na kakšno najstniško revijo, skoraj zagotovo redno gledate svojo najljubšo oddajo, serijo, resničnostni šov na televiziji ali pa brskate po internetu za svojimi najljubšimi zvezdniki. Ste kdaj pomislili, da predvsem na dekleta neprekinjeno gledanje tistih deklet z domnevno "popolno" postavo, vpliva? Seveda. Mediji nas večkrat svarijo pred motnjami prehranjevanja, vendar nam vseeno posredujejo slike deklet s shiranimi postavami. Kaj s tem najstnikom sporočajo? Da je popolna postava postava, do katere lahko pridemo le s stradanjem. Pa je šel ves tisti trud, da bi nam v glavo vcepili, kako nevarne so motnje prehranjevanja, rakom žvižgat!

Seveda tudi zvezdniki sami niso tako nedolžni: Renée Zellweger, ženska, ki ima sicer popolnoma običajno postavo tudi v filmu Bridget Jones, je zavrnila posneti nadaljevanje zgorajomenjenega filma, saj se ni "želela več zrediti". Victoria Beckham, bivša članica glasbene skupine Spice Girls in njen mož, angleški nogometaš David Beckham, naj bi imela v svoji predporočni pogodbi napisano, da se Victoria v času njunega zakona ne sme zrediti za več kot petinpetdeset kilogramov (ni čudno, da jo je David začel varati). Si morate misliti, da obstaja celo glasbena skupina, ki nosi ime "Anorexia Nervosa" ("Anoreksija Nervoza")!? Le redki zvezdniki, kot je naprimer Kate Winslet, novinarjem prepovejo, da bi nad njihovimi slikami izvajali fotošop. Ampak da bi se zredili ... no, da se v javnosti prikažejo zares debele ženske, se zgodi le redko, ampak ni nemogoče: primer je Gabrielle Sidibe.

Dejstvo je, da motnje prehranjevanja predstavljajo velik problem v življenju dandanašnjih najstnikov. Še pred kakšnimi tridesetimi leti so se do smrti izstradale samo obsedene in neuravnovešene sedemnajstletnice, zdaj občasno poročajo že o smrti dvanajstletnic zaradi namernega odrekanja hrani. Pa tudi to, da so s popolno postavo obsedena samo dekleta, je dandanes samo še stereotip, kakršni so vici o blondinkah. Posledic namernega stradanja se ne da vedno odpraviti: zaradi stradanja lahko osebam, ki bolehajo za tem, zgnijejo zobje, zaostaja jim menstruacija, koncentracija spolnih in ščitničnih hormonov se zniža, pride do motenj v ritmu srčnega utripa, zniža se jim krvni tlak, pade jim odpornost, pride do notranjih krvavitev ... Pride lahko celo do kroničnega vnetja trebušne slinavke in posledično do sladkorne bolezni! Vedenjski in psihični znaki oseb, ki imajo motnjo prehranjevanja so spreminjanje čustev in razpoloženja, občutek osamljenosti, nizko samospoštovanje, motnje spanja, težave s koncentracijo, obsedenost s hrano, anksioznost in depresivnost.

Torej, če se sprašujete, zakaj sem napisala ta blog, vam bom to razložila zdaj: kar naprej berem bloge, v katerih se sprašujete za nasvete glede hujšanja. To samo po sebi ni narobe, vendar takšne stvari vodijo do motenj prehranjevanja in to so resne stvari, nekatere stanejo tudi življenja. Podobe, ki jih vidite na reklamnih panjonih, niso realne, dekleta na slikah se imajo za popolno postavo zahvaliti samo napredkom tehnologije in fotošopu. Popolna dekliška postava je postava z oblinami, popolno prehranjevanje pa je pet obrokov na dan: zdrav zajtrk, malica, obilno kosilo, popoldanska malica in večerja. Ne bojte se čokolade, zaradi ene tablice na teden ne boste postale indijski slon!

Upam, da ste uživali in izvedeli kaj novega.

FSM,

Nessie

Rezultat: 5.0    Glasov: 8