Heeeeeej!!!!
Danes je pa res lep sončen dan... čeprav še vedno mrzel. Ok, nehala sem bom pretvarjat... res, konec dobrega razpoloženja. TAKO NE MOREM VEČ ŽIVET NAPREJ!!!!!!!!
Zakaj ne? Bom pojasnila na malo daljši način, da bo vsa zadeva izpadla kot blog... ne kot neko jamraško sranje. Ves problem se vrti okrog moje nekomunikativnosti. Lahko bi rekli tudi nesamozavestnosti, vendar to ni bistvo. Res je, da mi samozavest zaradi nekomunikativnosti pada vsak dan, ampak sem nasplošno dokaj samozavestna. Mislim da tukaj ne gre iskati vzroka. Da vam nekako opišem vse skupaj, da si boste znale predstavljati kako zgleda vse skupaj. Za začetek moj tipični šolski dan.
Pridem v šolo, se vsedem na klopco, prekrižam roke in ne da bi se premaknila tako sedim do zvonenja. Vmes prihajajo sošolci, če me kdo pozdravi ga neumno pogledam, jezik pa mi zmrzne. Ko pride kao najboljša prijateljica jo pozdravim potem pa začne ona čenčat in jaz jo poslušam. Potem sledi pouk. Celo uro nepremično sedim in zamaknjeno poslušam učitelja/ico. Med odmori se kar se da hitro prestavim pred drugo učilnico, če je klopca povsem prazna se vsedem sicer pa stojim, pestujem dnevnik in nesrečno gledam. Tu in tam pokimam na prijateljičino gobcanje. To počnem cel božji dan, ne da bi karkoli spregovorila razen če me vpraša prijateljica ali katera izmed treh punc, ki jim še odgovarjam.
Sledi primer, da me kdo ogovori. Moja prva reakcija je da otrpnem. Potem mi začnejo po glavi švigati misli like: Naj rečem? Ne, izpadlo bo neumno. Kaj pa to? Ne, preveč neposredno. Kaj naj naredim? Naj pokimam? Ne, dolgočasno. Kaj je sploh rekel? Ima smisel odgovoriti? V vsakem primeru bom izpadla neumno itd.... sploh ne opazim, da se je vpraševalec medtem že naveličal čakanja in odšel. Potem pa se tepem po glavi, zakaj nisem nič rekla. Včasih mi uspe, da ga med razmišljanjem celo morilsko pogledam in takoj pobegne. Kadar pa sem res izredno dobre volje se polovično nasmehnem (kar pri meni izpade kot renčanje) ali pa naredim kako (nenamerno) neumno grimaso. Juhu! Višek komunikativnosti. Poleg tega se včasih nevede pogovarjam sama s sabo... celo o tem če naj kaj odgovorim. Čudakinja skratka. Včasih, torej enkrat na leto pa celo kaj rečem... takrat spraševalca (spet nehote) zabijem globoko v zemljo in naslednje leto se mi niti približa ne več. To je vse, če me kdo drug kaj vpraša. Sama od sebe nikoli ne rečem nič... čisto nikoli.
Med počitnicami sem sklepala kako se bom spremenila. Bolj bom komunikativna... blablabla... Ko sem prišla nazaj v šolo je bilo vse po starem, če ne še slabše, ker sem videla kake budale so moji sošolci. Do danes sem spregovorila pet besed... res, štela sem. Torej v dveh dneh pet besed... res sem obupni primerek. Noro se želim spremeniti pa ne vem kako. Poskusila sem že vse, vendar četudi odprem usta ne pride iz njih niti glasek. Ne morem, ne gre...obnemim. In potem se seveda počutim grozno neumno. Za vsako hudičevo sranje zardevam in če ja samo malo hujše že komaj požiram solze.
Zdaj pa vas nekaj prosim. Če je sploh možno. KAJ NAJ NAREDIM? KAKO NAJ SE SPREMENIM? Res bi se rada, iskreno, vse bi naredila zato. Čeprav še vedno nočem bit neka bitch.
Ohhhhhhhh.... i realy hate this life!!! No, I hate myself!!!!
Oprostite za tako beden blog, ampak tako res ne morem več živet naprej. Ponoči ne spim ker se tako sekiram zaradi tega. In ne, ne morem se sprejeti ker to ni način s katerim bi lahko preživel. Samo predstavljajte si, strah me je iti po kruh ker moreš prodajalki rečt kaj bi rad. Vsakega govorjenja me je strah oz. ga ne zmorem.
Hvala že v naprej in hf!!!!





Komentarji
ok...problem velki....nwm kk
ok...problem velki....nwm kk naj ti svetujem da bo prav......po tvojih opisih domnevam, da se frendice ne zanimajo za to kaj preveč...in da sam hočjo da jih nekdo posluša pa usake tejk cajta prikima...pač začni se družit ka nj ti rečem....jz sm mela isti problem....oz. ga še mam....sm nism tko ko ti...jz ne razmišlam tolko jz sm rečem...če rečem kaj smešnega al pa neumnega se zasmejim na svoj račun...po tvojih opisih si tut zlo sramežljiva pa vase zaprta pa občutliva(če veš ka mislm pod tem)...mogoče povj kateri od prijateljic pa ji rči danc bom pa jz govorla pa ti posluši. Pa govori dlih kar ti pride na pamet. Če maš take frendice ko pa jz da hitro zamerijo jim pač razlož kako pa kaj če že drugač ne(ker vem kk tžko je enmo osebno kaj takega povedat) pa dej po netu...sigurno mate kake stike prek fb al msnja al pa kaj takega. Pa ko pride kdo do tebe pa te pozdravi mu rči to kar ti pride na pamet...ne tok razmišlat ker če boš rekla kaj neumnega ne boš izpadla neumno ampak bol smešno:) vem iz lastnih izkušen....to bi lahk opiso tut tko kot da si zaprta v svetu besed...da se bojiš besed....tut pod komentarje drugih sem vidla da vadiš v ogledalu pa da govoriš sama s sabo pa z igračami...če drgač ne gre tut tk...al pa kr na eni osebi ki ji zaupaš pa te pozna itd....tut mama je lahk to...uno o trgovini....jz sem mela iste probleme pa vlko gdo jih ma sm noče spregovort...tk da občudujem to da si spregovorla o tem...ni te treba bit strah...sej poznam tsto ko te je strah ko neki res nočš naredit...ampak enkrat premagi ta strah pa ko prideš u trgovino usej pozdravi pa povj da hočš kruh...sej te ne bo zdej neka nakregala ko hočš kruh...zrauno pa še malo vljudnosti(prosim:)) pač ko boš enkrat to naredla boš drugič že vedla da odziu ne bo tak ko si misla na začetko da bo....pa to še enkrat pa še enkrat pol te pa tk ne bo več tok strah....:)
upam da sem ti kaj pomagala:)
hjo sm teb pa res ni lušnu
hjo sm teb pa res ni lušnu :/
sm jst res ne vem kaj bi ti rekla, k pr men je pa problem da NIKUL ne utihnem, ampk skos gobcam xDD
tko da oprosti k ti ne znam pomagat :(
upam da bo use kull **
Sorry če bom bla nesramna
Sorry če bom bla nesramna ampak ti res hočem pomagat hehe.Četudi ne bo tak zgledalo.
1.vprašanje: A si ziher da znaš govorit?. Heh. Neumno vprašanje sorii. Toreej.
Maš sestro al pa brata.? Sosedo. ... Sorodnico ki je ne poznaš?. Torejj vadi na njih, Al pa na kakem (družinskem) pikniku se idi predstavit kaki tvoji vrstnici al pa tudi mlajši osebi. In v hecu vprašaj : A si slučajno mojja sestrična? :D. Ziher si. In govori in govori ne pusti ji do besede po nekaj minutah se nasmej in reči da se opravičuješ ampak res nisi vedla kaj rečt. :)
Prisili se da govoriš. V glavi si reči : Če zdaj ne izgovorim ene besede morem potem pred celim clasom zaplesat račke ali zapet eno pesem :D. Fockaj se. (oujea pri meni deluje-pa ne pred vseemii se fockat ker boš izpadla psiho !!). :D
Pogovarjaj se z igračami.
Postavi se pred ogledalo in si se pogovarjaj sama z sabo. :).
Osramoti se pred nekaj ljudmi. .. (newem zakaj :D ne sprašuj. ).
Pojdi po mestu in se začni menit z kr nekom.
Nekdo ki ti se zdi vrei oseba punca ali fant reči hej a se midva od kod poznama? Ful se mi zdiš znan.
V skrajnem primeru ti svetujem da obiščeš psihologa in prosiš za nasvet. Na internetu najdi kake članke kako pridobit samozavest. Odpri kaki forum na to temo mogoče spoznaš nekoga ki ti je podoben :)
Oprosti več ti ne znam pomagat. :)
Dio. In veliko sreče :) <3
ok. ful smotan problem :S js
ok. ful smotan problem :S
js ga nimam ker ful preveč govorim in mam res dost samozavesti pato..
sam lej. probi nekak saj it do sošolk pa sošolcov tko k je že ena rekla.
pa mau tko pozdrau. pa praš kuko so pato. pa nj te ne skrbi da boš tko izpadla če boš kj takga rekla.. se boste pač usi skp nasmejal an..
drugač ti pa nemorm prou pomagat
Ok,glej,zdej ti bom nekaj
Ok,glej,zdej ti bom nekaj povedala.
Js sm bla od vedno sramežljiva bolj.Sm mela dve prijatelce,govorila sm ponavadi samo z njima in mogoče še s kakšnimi sošolkami.
Zdej sem šla u srednjo šolo.Skoraj nobenega nisem poznala,zato sm se držala zase.In kr naenkrat dobim v glavo uprašanje : Hočeš bit celo življenje sama? In sm si rekla ne.Sm šla do najbližje tipice,se predstavla in zdej smo kolegice :)
Kar sm hotla s tem povedat NEHAJ RAZMIŠLJAT!Ne razmišljaj,samo reči.Ker več kot boš odlašala slabše bo.Enostavno reči si,fuck it,kar bo bo.Začni govorit.Mogoče boš izpadla neumna.Ali čudna.Ali prizadeta.Pa kaj.Who da fuck cares?Važno da se ti odpreš in začneš govorit.Ker verjemi mi,življenje bo dosti boljše po temu. In če imaš prijateljce (ki te imajo očitno rade drugače ne bi preživljale toliko časa z osebo ki nič ne govori) jim povej svoje težave.Povej jim kaj te muči.Lahko ti one pomagajo.V glavnem,začni z nekom govorit punca.Pa tudi če najprej vadiš pogovore v ogledalu.To ni nič slabega :D
Vem,da ti nisem kaj preveč pomagala ampak useeno.
si enaka kot jaz.. ne boš
si enaka kot jaz..
ne boš verjela ampak jaz ne hodim k kruh kjer moreš prodajalki rečš kj bi rd pa po urbani,delovni zvezk nism sama kupla..ampak jih je mt..ko morš k neki kjer morš govor kj bi rd pa take sploh ne grem..vedn rečm mtki da naj gre ona....enostavno mi je strah govornenja..zato pa mi je tudi u sredno iti ful strah k sm prepričana d bom sama ostala brez frende cele 4leto.. -.-" ... in tut men sporoči če najdš kako rešitv.
oprosti vem da maš težave
oprosti vem da maš težave ampak vseeno sem se pri tem blogu res nasmjala... in ne ne zaradi tvoje težave. ampak kvečjemu zato, ker znaš bit očinto prav zabavna... ej res izjava kot je: mogoče ga tudi morilsko pogledam in takoj pobegne, lahko človeka res nareži :) upam, da ne zameriš, ampak res znaš bit duhovita :D
okej zdaj ti bom poskušala pomagat po svojih najboljših močeh :D
prvič: ugotovila sem že ( in prepričana sem da se tega globoko v sebi tudi ti zavedaš :D), da si duhovita... torej znaš bit zabavna in vrjemi ljudje se radi pogovarjajo z zabavnimi ljudmi...torej že imaš šanso da tudi med pogovorom nardiš dober vtis in se zaradi tega ni treba tak bat.
drugič : nehaj tolk razmišlat... glej boš vsaj spregovorila pa četudi nekaj neumenga... malo boš vadla in boš vidla da boš čez nekaj časa komunikacijo obvladala :D ja težko je nehat razmišlat ampak se boš očitno mogla prisilit. če ne boš razmišljala pa boš tudi lažje našla prave besede. in ne vem naredi spremembo. namesto da se vsedeš zjutraj na klopco pojdi naravnost do razreda. potem koga malo pozdravi( to pa vrjetno ja zmoreš ne?? ) in ga ne vem vprašaj če ste meli kaj za nalogo in kak se ma al pa kaj je prejšnji dan delal... kr nekaj sprašuj glavno da boš govorila... in ja večkrat se nasmej ljudem četudi to zgleda kot renčanje. bolj sporščena boš zgledala pa bolj dostopna... v glavnem sprosti se in nehaj tolko razmišlat.
hmmm.pr men ni tko.jst sm
hmmm.pr men ni tko.jst sm še kr 'lapasta'.ampak če me kdo kak tak kej upraša se mi kr glas zniža in koma odgovorim >< pa jst se tut zdj zart nečesa ful sekiram.med počitnicami sm bodočmu sošolcu neki zinla >< in zdj mi je ful žau kr je biu res FAIL pa mi je že enih 3x to reko pa se pounega smejo ( : in zdj sm hujš k debil.kko se naj rešm tega pa naj se ne sekiram.drgač se zdj še kr štekama sam useen :'( nvm no. itak je pa šele drugi dan.zihr bo pozabu a ne?
Jst sm tut za vsako stvar
Jst sm tut za vsako stvar zardela. Pol pa kr naenkrat ne več, ker sm dobila "samozavest". In to na zlo smešn način. Začela sm peti karaoke pred ogledalom in plesati in si zraven predstavljati kod da sem na odru in me gleda nekdo ki mi je všeč-vem zlo smešn način ampak men je pomagal. In ne se sekirat za to kaj rečš. Tut mene je blo včasih strah kaj rečt zdej pa povem vse-no skor use kar mi pade na pamet. In če rečš kj smešnga se pač smeješ skupi s svojimi prijateljicami. Konc koncev noben ni popoln in vsi delamo napake. No zdej sm kr precej zabluzila. Uglavnm NE SE ZAPIRAT VASE!!!!!
skor ista si kot jaz...le da
skor ista si kot jaz...le da sem jaz...dolgočasna (vsaj tak pravjo "frendice")
hm...nvm kak bi ti pomagala... :/ če najdeš rešitev sporoč še meni :) tut jest rabn spremembo
velik sreče ;*
sj sm tud js dolgočasna...
sj sm tud js dolgočasna... za crknit
bom, z veseljem!