hey hey!!

ta blog je enkrat že bil napisan, ampak očitno nisem niti objavit bloga sposobna. :) sicer pa itak spet mislim nekaj bluzit in težit...
ampak našla sem pač novo strast i nto je pisanje blogov, zato dvomim, da se me bo mogoče hitro znebit :)
evo še ena pesmica, ker je danes tak lep sončen dan...sicer pa se mi tako zdi grozno prikupna in bi jo v vsakem primeru vključla v blog tudi če bi zunaj lilo :) - http://www.youtube.com/watch?v=ffej15-Dgl0&feature=related
and now i hope you will enjoy :)

šola... ah ja spet se je začela, v mojem primeru rahlo nepričakovano, ker so kar naenkrat butnila vame vprašanja, če se že kaj pripravljam. potem sem se malo zamislila in ugotovila, da nimam več veliko časa do konca počitnic. to odkritje me je torej zares pretreslo, ker sem jaz še vedno imela občutek, da smo sredi julija...ampak očitno je bil avgust.
zdaj pa me nekaj zanima. ali tudi vas vsa ta vprašanja o šoli čisto zamorijo??
mene vsekakor. pa ne da sovražim šolo, ne zdi se mi prav prijetna. zakaj  se mi ne bi? saj sploh ni nič grzonega - prijatelje imaš na dosegu roke, učitelje se da prebavit, čase testov in spraševanj sem tudi vedno preživela, torej kaj je tukaj tako grozno??
ampak tudi, če se mi zdi šola prav prijetna( priznam, tudi pomembna), vedno kadar mi kdo postavi vprašanje o šoli začnem zavijati z očmi in nemočno vzdihovati.
in kaj je glavni krivec za mojo nemoč? pravilen odgovor je vstajanje.
postelja je praktično moj najboljši prijatelj in zjutraj imam velike težave s vstajanjem. ne nič nimam proti prijetnemu vstajanju ob 11 uri, ko se zbudiš v toplo sončno jutro.
ne, mene bolj mučijo ta siva, hladna zbujanja ob šestih zjutraj ( ja, saj vem, da jamram in da se vas kr nekaj zbuja že prej...ampak že zgodnja šesta ura se meni zdi morilska).
ponavadi budilko samo izklopim in pustim, da mi spet zvoni čez 10, 15 minut :)
in skoraj prepričana sem, da se moja mama precej pogosto sprašuje, če je z zdravjem njene hčerke vse v redu.
no tega sicer ne morem potrdit, saj ne vem kako je moje psihično stanje, ampak po fizičnem sodeč z mano ne bi smelo biti nič narobe. zato jo zagotovo bega, da ji vedno kadar me čisto prijazno vpraša " in kako je bilo v šoli? ", godrnjaje nekaj zamomljam. največkrat nekaj nezanimivega in dolgočasnega.
in spet se lahko sprašuje kako je lahko v šoli tako dolgočasno... saj bi vendar morala biti vsa srečna, ker sem pset združena s svojo bando.
ampak seveda moja mama ne more vedeti kaj se meni plete po glavi in ne more razumeti mojega hrepenenja po topli postelji in spanju. priznam rekordov v spanju ne bi podirala, ker nikoli ne spim dlje kot do enajstih, ampak to vseeno ne pomeni, da ne spim rada :)

in zdaj, ko se spet začenja čas, ko je mogoče, da se počutimo kot zaporniki se jaz sprašujem kam je šlo poletje.
na začetku nisem mogla dojeti, da so se počitnice dejansko že začele. in zdaj, ko jih je konec se vztrajno prepričujem, da še vedno trajajo.
očitno je res, da ljudje preprosto ne vemo kaj bi radi.  jaz trenutno zares pogrešam dneve, ko me čas ni omejeval, ko sem se počutila čisto brezskrbno in sem lahko kadarkoli zaspala pod zvezdami, če me je to mikalo.
in zdaj, ko včasih zagledam ta sonček, ki mi sporoča, da je še pred kratkim bilo poletje, me resnično prime panika. panika, da me bo čas prehitel, pokosil in da se tega sploh ne bom zavedala. skrbi me, da bom vse življenje preprosto prespala in tega ne bom niti opazila. ja vem, da se to ne more zgoditi, ampak skrbi nočejo izginiti. in vsak dan, vsako jutro, vsako zgodnje vstajanje mi te skrbi samo vrača. ja še en razlog zakaj sovražim vstajanje. ne znam razložiti zakaj, ampak resnično se bojim, da, ko se bom zbudila jaz ne bom več jaz in sedanjost ne sedanjost, ampak nek oddaljen čas v prihodnosti. res me skrbi, da bom vse kar zamudil in da se bo to zgodilo brez kakršnegakoli opozorila.
prej se tega nisem zavedala, ampak vsako leto se bolj zavedam kako čas hiti in jaz ne morem nič proti temu. želim si, da bi lahko spet bila otrok in mislila na nič- no mogoče na novo punčko ali pa na sladke bonbone, ki jih bom spet dobila od baabice. ne vem morda je pač tako, da s tem ko se staramo tudi čas začne bolj hiteti. saj je še pred nekaj leti vse polzelo tako počasi !!
in zdaj me z vsakim novim  dnem stisne spoznanje, da časa ne morem nadzorovati in skrb, da bom izgubila vse spomine...in še ena skrb, največja... da življenja ne bom do konca izkoristila, da ga bom zapravila, da se bom postarala in nekega dne gledala slike in ugotovila, da moje življenje ni bilo nič posebnega in da v resnici sploh ni bilo nič vredno . pa še toliko stvari bi rada naredila, uresničila. prepotovala svet, si ustvarila kariero, delala kar bi me resnično veselilo, bila s prijatelji, pela karaoke, jedla klasične britanske pite, napisala uspešno knjigo ( no mogoče tudi več knjig) in navsezadnje bi rada tudi ustvarila dom, tisti pravi za mene in nekoga, ki me bo ljubil. in seveda še njega moram najti! in zdaj mi povejte kako naj bom prepričana, da mi ne bo zamnjkalo časa za vse to?? ne morem biti. ja lahko poskušam vsak dan živeti kot, da je zadnji...ampak to mi ne uspeva. ne morem vsak dan biti srečna, obkrožena z ljudmi, ki jih imam rada, ki jih ljubim. ne morem vsak dan početi nekaj norega. ne rabim tudi odmor. čas zase, čas brez skrbi. in spet je tukaj strah, da bo ta odmor trajal večno .
in ob vsem tem strahu in skrbeh, si želim le, da bi lahko zjutraj pozno vstala odprla okno, se zazrla v svet in preprosto razmišljala. razmišljala cel dan, cel mesec in zraven zrla skozi okno. in želim si, da bi lahko ustavila čas in to resnično uresničila. ustavila bi čas za nekaj majhnih pogledov skozi okno.

no upam, da vas z vsemi mojimi strahovi in vsem svojim jamranjem nisem preveč zamorila... preprosto morala sem vse to napisati. in upam, da vam je bil blog vseeno všeč in vas je vsaj pesem malce razvedrila :)
drugače pa uživajte svoje življenje.. uživajte vsak dan, pa čeprav z majhnimi dejanji.

p.s.- sicer pa sem vam resnično hvaležna za vse vaše komentarje in me veseli, da moje bloge kljub precej butasti vsebini rade prebirate in so vam celo všeč :)

xoxo, gossip-girl

Rezultat: 5.0    Glasov: 1