„Karen ...“ je začel.

„Nehaj, nočem slišati,“ je rekla in se obrnila. Ni hotela govoriti z njim. Bilo je popolnoma brez veze. Zakaj pa bi govorila z njim? Saj ni imel ničesar od nje. Mogoče jo je hotel imeti samo za tolažbo, da bi pozabil na Najo. Vendar ona mu tega ne bo dopustila. Oh, ne. Ona je imela svoj ponos, svoje dostojanstvo.

„Enkrat me boš poslušala,“ je zamrmral.

„Ne sanjaj,“ je brez volje odvrnila.

Ni ga hotela poslušati. Hotela je le, da čim prej pride do svoje doze heroina. Ničesar drugega je ni zanimalo. Popolnoma ničesar. Niti ljubezen, ki jo je gojila do Krisa, ni bila več pomembna. Sploh ni bila pomembna.

Njeno življenje se je vrtelo okoli droge, zaničevanja drugih in pomilovanja. Zdelo se ji je, da se je vse tako nenadoma obrnilo. Mogoče bo celo umrla, če si vzbrizga preveliko dozo. Kako si je želela umreti … Pozabiti na vse. Hotela je biti mrtva. In šele takrat bi mogoče na njen grob padale Krisove solze bolečine.

In kaj bi on naredil?

Bi si očital vse, kar ji je izrekel? Kaj bi naredil, če bi izvedel, da je mrtva? Verjetno bi mu bilo žal. Vsaj domnevala je, da je tako.

Ali pa tudi ne? Ni vedela odgovora.

Po pouku so imeli plesne vaje za maturantski ples. Karen se je le s težavo privlekla do telovadnice. Ni ji bilo do plesa. Pa saj tako ali tako ni vedela, če bo imela soplesalca ali ne! Sploh ni vedela, če bo Kris za ples. Mogoče bo plesal z Najo …

V mislih si je priklicala prizor na maturantskem plesu; Naja bo odeta v kakšno roza, načičkano obleko, z ogromno pentljo na glavi, on pa v črni obleki. Ob misli na to, da se Naja spotakne ob rob svoje obleke, se je pričela smejati. Nekateri so jo čudno pogledali, vendar ona se ni zmenila zanje. Zakaj bi se? Saj konec koncev je dobro vedela, da Najo obožujejo.

Z očmi je poiskala Krisa. „Ne, ne bom plesal s tabo,“ je v obraz rekel Naji. Obrnil se je in zagledal Karen.

Za minuto sta zrla drug drugemu v oči.

Stisnila je ustnice.

Zavrnil je Najo. In sedaj?

Napotil se je proti njej. Prišel je do nje in se zazrl v njene temne oči. Karen je dvignila obrv. „Torej? Boš plesala?“ jo je hladno vprašal.

„Ne boš plesal z Najo?“ ga je hladno vprašala.

„Ne,“ je rekel. „Mislim, da sva dogovorjena za ples.“

„Dobro,“ je rekla.

Postavila sta se v držo. Karen je zrla na drugo stran, samo da ga ni opazovala. Ne zaradi tega, ker ga ni prenesla, ampak preprosto ni hotela imeti nobenega stika z njim. Vendar njegova roka okoli njenega pasu je bila tako nežna.

„Shujšala si,“ je zamrmral.

„In kaj s tem?“ je hladno vprašala.

„Ne maram, da je punca presuha,“ je rekel.

Karen je prhnila. „Kakšna pa je bila Naja? Lepo te prosim, ona je okostnjak!“ je rekla. Kris je skomignil z rameni, nato pa jo potegnil za seboj. Pristala je v njegovem naročju, njen obraz je bil odmaknjen od njegovega le nekaj milimetrov …

„Konec vaj!“ je zavpila ženska, ki je vodila vaje.

Karen se je nemudoma odmaknila. Kris je odmaknil pogled, nato pa odkorakal proč. Kaj mu je? Ni vedela, kaj naj si misli. Saj konec koncev ni naredila ničesar slabega! Saj jo je on potegnil v svoj objem. Prasec. Vsi moški so prasci.

Počasi je odšla domov.

Med potjo je razmišljala o Krisu. Pravzaprav ji je bilo na nek način vseeno, če je bila z njim ali ne. Vendar kljub temu …

Kris je bil predober zanjo.

Ona je bila nakromanka.

Ona je bila odvisna od heroina.

Ona je bila revna.

NADALJEVANJE?

Rezultat: 4.5    Glasov: 8