Punce, žal mi je, ker prej nisem objavila, ampak nisem imela voljo za pisanje... Moj fant je namreč danes odšel in se počutim, kot da je konec sveta...

3.poglavje

Walking away I see the pain
You put me through
Lost in your game to change the same
Forever gone, forever you

Karen je prišla v šolo. Bila je nasmejana, kot da se je njeno življenje v trenutku spremenilo. Pravzaprav je bila srečna. Oh, ja, popolnoma srečna. Še vedno ni pozabila na tiste trenutke z Krisem, ko je spala poleg njega … Nekako ji je bilo všeč, da je poskrbel zanjo. Pa čeprav ni bil dolžen ničesar narediti. Lahko bi jo pustil tam. Pa je ni.

Bila mu je zares hvaležna.

Prvo uro ga ni bilo. Ni vedela, zakaj. Le sama je sedela za svojo mizo in gledala v zvezek. Spraševala se je, kje je.

Nenadoma je zaslišala mrmranje sošolk. Njo so opravljale. Dobro je vedela, da so jo opravljale. Saj drugega niso nikoli počele. Samo opravljale.

Šla je na odmor. Prižgala si je cigareto in vdahnila dim vase. Nenadoma ga je zagledala, kako je hodil proti njej. Nasmehnila se mu je, vendar on ni reagiral. Njegov pogled je bila hladna maska, polna sovražnosti.

„Čao,“ se ji je zatresel glas, ko je obstal pred njo.

„Govoriti morava,“ je hladno rekel.

„Povej,“ je rekla.

„Je res tisto, kar sem slišal? Je res, da si seksala s štirimi moškimi?“ jo je hladno vprašal in premeril z ostrim pogledom.

„Kje si to slišal?“ je presenečeno vprašala. Kaj govori? Kdo je to rekel? Ničesar ni razumela, ničesar ji ni bilo jasno.

„Ni pomembno. No?“ je vprašal.

„Ne vem o čem govoriš,“ je zmedeno rekla.

„Oh, dobro veš. Poslušaj, Karen … Poskusil sem bil dober s tabo. Vendar mislil sem, da meni ne boš lagala. Mislil sem, da nisi takšna kot druge!“ je povzdignil glas.

„Kris, nisem ti lagala,“ je tiho rekla.

„Ne laži,“ je rekel. Obrnil se je in jo pustil samo. Karen je začutila, kako so se preko njenih lic sprehodile solze.

Šla je v razred. Kris je sedel na mestu, poleg nje, vendar je ni niti pogledal. Karen se je kot kup nesreče sesedla na svoje mesto in si pripravila stvari. Kdo mu je naložil te laži? Nikoli ne bi šla seksati s toliko moškimi … Niti v sanjah. Imela je spoštovanje do sebe in svojega telesa. Nikakor ni razumela tega. Nikakor.

„Karen, kako je bil seks? Odličen?“ je nenadoma zaslišala iz druge strani razreda. Vsi so se ozrli k njej. Karen je dvignila pogled in se obrnila. Bila je Naja. Morala bi pomisliti nanjo. Ta ženska ji res hoče pokvariti življenje.

„Oprosti, o čem govoriš?“ je bleknilo iz njenih ust.

„Ah, ne delaj se nevedno. Vsi vemo resnico,“ je zlobno rekla Naja. Najraje bi ji kaj vrgla v obraz, najraje bi ji potrgala vse lase. Kako jo je sovražila.

„Ne. Nobene resnice ni. To je laž,“ je hladno rekla Karen in se uporno zazrla vanjo. „Dovolj imam tvojih laži, Naja.“

„Kdo pa ti verjame,“ je tedaj rekel Kris.

„Če ti ne verjameš ...“ je začela Karen, vendar jo je prekinil profesoričin prehod v razred. Nemudoma so se umirili. Karen je jezno stisnila pesti. Zakaj je ravno takrat prišla profesorica? Zakaj? Ni bilo pravično, da ni imela priložnosti povedati resnico.

Uro je preživela le s težavo. Borila se je s solzami, ki so ji silile v oči. Zakaj je morala trpeti? Zakaj? Najprej Matjaž, sedaj pa jo je Kris zapustil … Bolelo jo je, ker je izgubila prijateljstvo z njim. Zato, ker je verjel Najinim lažem.

Kaj je imela od tega, da je lagala? Kaj je imela od tega, da je na vsak način poskušala Karen uničiti življenje? Ničesar ni imela. Popolnoma ničesar.

Karen ni šlo v glavo, zakaj ji je hotela uničiti in vzeti vse, kar je imela. Bila je jezna, ker se je to zgodilo. Jezna na vse.

NADALJUJEM?

Rezultat: 5.0    Glasov: 3