Resnična zgodba ... nadaljevanje 5

Normal
0
21

MicrosoftInternetExplorer4

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Navadna tabela";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:"Times New Roman";}

Naj priznam, da mi je šel prvi teden počitnic popolnoma v nič. Ves čas sem preveč razmišljala in se ubadala z vsemi napakami ter dogodki iz preteklosti. Razmišljala sem kako bi bilo, če me nebi nikoli prevaral, bi bila še vedno skupaj? Kaj bi se zgodilo, če bi mu oprostila prevaro, bi bila sedaj srečna? Me morda potlej ne bi tako bolelo kot me? Kaj bi se zgodilo, če on ne bi nikoli začel hoditi s tisto avšo? Ah joj, že sama misel na to me je bolela. Sploh ne vem zakaj me je tako ganilo, zakaj se bila tako navezana nanj. Zakaj ga enostavno nisem mogla preboleti in iti naprej s svojim življenjem, tako kot da ne bi bila nikoli skupaj. Zakaj sem ga vendar tako brezmejno ljubila, ko pa je on mene že prebolel. </3. In potem se vprašam, ali me je čisto zares prebolel? In želim si, da bi lahko rekla, da sem še vedno prva violina v njegovem življenju, a kmalu ugotovim, da nisem. Da mu nič več ne pomenim, ker ima on sedaj njo, kot je sam rekel. In boli me, zopet me boli. Spomnim se kako je bilo, več mesecev nazaj, ko sva bila le prijatelja, ko so bili odnosi med nama še v popolnoma čistem redu, ko sem ga imela še zelo rada, vendar ne na tak način. Bilo je veliko bolje. Njegovo prijateljstvo mi je pomenilo veliko, kar malo preveč. Bila sem vesela, da imam prijatelja nasprotnega spola, ki me razume me podpira in me ima rad. No ja, na žalost se nisem zavedala, da me je imel že takrat rad na tisti način, že takrat je čutil nekaj do mene. Tako zelo rada bi se povrnila v ta čas. On me je namreč ljubil že takrat, ko sem bila jaz zaljubljena v drugega. Resnično. Zakaj me je torej takrat lahko prenašal in si me želel, pa je vedel, da me ne more imeti, sedaj pa mu je vseeno pa ve, da bi me komot imel. Sovražim ta občutek. Sovražim, da ima sedaj njo, da bi lahko imel tudi katerokoli drugo, mene pa noče. Nekoč pa sem bila najbolj pomembna punca v njegovem življenju. To ni fer, to ni fer. Zakaj se časi tako spreminjajo? Ne morem razumeti. Boli. Torej več kot teden dni sem vse obžalovala, bila sem nekakšen emo, zaprla sem se vase, nikomur nisem pustila, da bi se mi približal. Vseeno mi je bilo za svet okoli sebe, na živce mi je šlo, če se je kdo ubadal z mano, saj sem hotela imeti mir, da bi o vsemu premislila, a nisem dojela, da me razmišljanje še veliko bolj ubija in uničuje, vse dokler se nisem končno začela zavedati, da moram živeti naprej. Na to me je opomnil tisti X s katerim sva še naprej mutila. In ja, torej po dveh tednih in pol sem se odločila, da ne gre več tako naprej. Da ga moram pozabiti. In vedela sem da mi lahko pri temu veliko pripomore X. Saj pravijo, da ne moreš nikoli pozabiti nekoga, dokler ga nekdo ne nadomesti. Ugotovila sem, da bo najbolje če poskušam na novo zaživeti z X-om. Torej, da začnem hoditi z njim. Tako bom najlažje zadostila svojemu ponosu, ter svojim željam. Morda ne bo tako kot si želim, a s časom ga bom zagotovo vzljubila. In morda bo ravno on moja nova ljubezen. Pa tudi če ne, vsaj imela bom nekoga, h komur se lahko zatečem, nekoga, ki me bo imel rad, me podpiral in mi dal vedeti, da sem vredna. In vem, da bi X to lahko bil. Pa tudi čutim, da si želi biti z mano. Torej dobila sem se z Xom. Nisem se hotela zadrževati, povedala sem mu kaj mi leži na duši, torej, da hočem biti z njim in da se mi zdi pravi čas, da začneva hoditi. Pravzaprav mi je bilo vseeno kaj si bo mislil. Saj nisem bila zaljubljena vanj, a hotela sem poskušati. Njemu sem se sicer zlagala da nekaj čutim do njega, no po pravici povedano tudi sem nekaj čutila, čeprav ne na ta način, a bila sem pripravljena biti z njim. Tudi on je priznal, da sem mu zelo všeč, ter da si želi biti z mano. Torej po novem sem imela fanta. Končno. Zadostila sem svojemu ponosu in po eni strani sem NJEMU vrnila milo za drago. Kar ga verjetno ne bo niti ganilo, ko bo izvedel. A briga me. Sedaj on ni bil več del mojega življenja, imela sem drugega. Čeprav me ta zveza vsaj zaenkrat ni osrečevala tako kot me je tista z NJIM. In vem, da NJEGA pravzaprav NAJINE zveze ne bom nikoli pozabila, a moram iti naprej.Življenje gre naprej in vesela sem, da mi je ponudilo priložnost pri novemu fantu, ki mu je mar.

 

pride nadaljevanje :D

Rezultat: 5.0    Glasov: 4
+
+
+
+
+
Share
Ogledov: 526

Komentarji

Zdjle sm prebrala celo

Zdjle sm prebrala celo zgodbice..naprej naprej <3<3

ful dobr! naprej :)

ful dobr!
naprej :)