žiuu xD

hvaala za take pohvale za 4.del ;))  bom probala še kkšenga takga napisat x)

okj ta mu na žalost ne bo podoben, bom pa probala čim boljšega.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

 Začela sem brati. Bilo je tako..Pretresljivo.                

                                                                                                                                                                                            9.3.2010

Sonja,

Vsak dan prihajam sem in upam, da se boš zbudila. Zato sem se odločil, da ti napišem to pismo.

Ne boš vedela kdo sem in se tudi ne nameravam izdati.

Skrbi me zate. Zdravniki so rekli, da imaš težji pretres možganov. Imela si tvegano operacijo glave. Ves čas sem misli samo nate. Ali boš preživela, ali ne...

Opazujem te že kar nekaj časa, samo da ti tega ne veš. Ničesar ne veš. Skoraj vedno sem s tabo. No, pa sem se že preveč izdal. Naj ostanem skrivnost.

Vedi samo to, da ves čas visim tu. Prosim, zbudi se, nisem ravno navdušen nad bolnišnicami. A moram biti tu, zaradi tebe.

Mislim, da gre sestra. Nekaj se sliši na hodniku. Čas je da grem... Se vidiva.

                                                                                                                                                                                                       Pogrešam te......

To je bil konec. Toda konec prvega pisma. Za njim je sledilo še veliko drugih. Na hitro sem jih preletela in videla, da je vse pisala ista oseba. KDO? KDO? Ni se mi dalo razmišljati. V meni se je prebudilo polno upol, da bi bil Alex. Čeprav je bilo bolj malo verjetno. Ampak bil je tako skrivnosten..Seveda sem vedela, da je bil moški. Po načinu pisanja. Toda kdo? Nisem se spomnila, da bi imela kakšne oboževalce. To je bilo tako bedno. Porotilo se mi je upanje, toda na koncu ne bo on, in zato me bo spet spremljala bolečina na vsakem koraku. Pisem nisem hotela brati. Čeprav mi je glas v notranjosti govoril obratno, sem se odločila, da pisem ne bom prebrala. No..Ali pa...Mogoče? Vzela sem drug list. Pismo je bilo napisano na isti način kot prvo. Pravo nakladanje. Pa vseeno je bilo prisrčno. Spominjalo me je na Alexa. Poleg bolečine v glavi, me je zdaj bolelo še v prsih. Spet. Sita sem bila takega trpljenja in hotela sem izbrisati vse upe, da bi lahko pisal Alex. Zato sem se odločila da pisem ne bom prebrala. Vzela sem cel kup in ga utopila v vodi v vazi. Opazovala sem, kako se je črnilo počasi razmazalo.

Opazila sem, da sem se medtem dvignila. Sedaj sem skoraj sedela v postelji. Bila sem tako čudno, prisebna. Spominjala sem se dnevov, tik pred koncem mojega življenja. S tem nisem mislila mojega padca in nezaviste za nevem koliko časa. S tem sem mislila konca najine zveze. Spet me je zabolelo v prsih. Takrat sem bila že skoraj pravi zombi. Zdaj je vse to izginilo. Vsa ta zamišljenost. Kar prestrašila sem se pretirane prisebnosti. Tolažila sem se s tem, da na to mogoče vplivajo zdravila in vonj bolnišnic in nasplošno ozračje, ki je bilo v tej stavbi. Vlegla sem se nazaj v posteljo in zaprla oči. Razmišljala sem. O vsem mogočem. Še vedno nisem vedela, kateri datum je danes, koliko časa sem spala, kaj se je vmes zgodilo, in postalo mi je žal, da nisem pogledala kdaj je skrivnostna oseba nazadnje pisala pismo.

Nenadoma je moje sanjarjenje zmotila svetloba. Odprla sem oči. Nekdo je odgrnil stare zavese in odprl okno. Pogledala sem po sobi. Vrata so bila zaprta in v sobi ni bilo nikogar. Nemogoče je bilo, da bi kdo prišel v sobo brez vsakega ropota. Spet sem si govorila, da je vse to samo zaradi zdravi. Saj v duhove, ali v kakršna koli naravna bitja nisem verjela. Bilo je nemogoče.

Nekaj je zašumelo. Pogledala sem v smer od koder je prihajal šum. Tam ni bilo ničesar.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

eevoo. maa nekej mi ni všeeč. Sploh nevem kam sem zdej zapeljala to zgodbo. krneki(:  boom probala čiimbolje speljat, sam res neki mi ni preveč všeč. no mogoče bo pa še kr uredu. Vaše mnenje?

zdej greem pa kr pod tuuš;))

čaaaučy;*

<3<3<3

Rezultat: 5.0    Glasov: 2