Arhiv blogov

(kretenčkova)

vsi blogi >>

New Life* [11.]

Od mraza in lakote se sploh nisem zavedela v kakšno hišo sem vstopila. Ko sem se dovolj ogrela ob kaminu sem šele razločila razkošno sobo, v kateri sem stala. Okoli kamina so bili posejani trije beli kavči, na splošno je soba bila precej bela. Še dobro, da svoje umazane riti nisem dala na kavč, ampak sem se preprosto vsedla na tla. Desni del sobe pa me je popolnoma prevzel. Bil je v nekakšnem polkrogu, ampak cela stena je bila polna oken, ki so imela razgled na jezero. Stala sem in strmela skozi okno. Nisem se morala nagledati.
˝Ti je všeč? ˝
Me je vprašal Jure. Prestrašila sem se ga, saj ga nisem slišala priti sem.
˝Zelo. Sem že bila kdaj tukaj?˝
Sem ga vprašala, saj sem nekoč v sanjah že videla ta kraj. Obrnila sem se k njemu in sem se mu zazrla v oči. Nasmejal se je. Obožujem njegov nasmeh.
˝Ja si bila. Enkrat.˝
˝Pokaži mi še druge sobe.˝
Sem ga prosila in ob vsaki sobi sem imela širše odprta usta. Nazadnje me je peljal v njegovo sobo. Bila je značilna moška soba - velik tv, xbox, velika postelja miza in na njej prenosnik. Omara pa je bila v drugem prostoru, prav tako kopalnica.
˝Samo malo.˝
Sem mu rekla in sem smuknila v kopalnico. Šele tam sem se prvič pogledala v ogledalo. Na hitro sem se uredila, saj sem imela ličila vsa razpacana, tako sem vsaj približno izgledala normalno. Vrnila sem se nazaj v njegovo sobo, on pa je bil za računalnikom. Čisto drugačen je bil, ko ni bil v družbi svojih prijateljev oziroma ni imel pripomb.
˝Do kdaj moraš biti doma?˝
˝Do 11.˝
˝No, potem pa še imama eno uro. ˝
Je rekel in me pogledal. Zdaj sva se začela pogovarjati o fantih, puncah in o vsem. Marsikaj novega sem izvedela o njem. Šel nama je po pijačo, ko sem si dovolila pogledati v njegov računalnik. Videla sem... Videla sem njega z neko punco, kar me je čisto vrglo iz tira. On je bil pre star zame, ampak vseeno me je osvajal in bilo mi je prijetno v njegovi družbi. Postala sem ljubosumna in hladna do njega.
˝Kaj je narobe?˝
Me je vprašal, ko je opazil da se mulim.
˝Nič. Domov bi šla.˝
Sem mu hladno odgovorila. Opazila sem njegov pogled. Nekaj sem mu morala pomenit.
˝Prav če hočeš.˝
Je rekel in skomignil z rameni. Odpeljal me je na domače dvorišče in ko sem hotela izstopit me je prijel za roko. Pogledala sem ga. Nisem vedela kaj bi rekla - storila. Poljubil me je na lice, mi voščil lahko noč in se odpeljal.
˝Kdo te je pripeljal?˝
Je zanimalo mojo mamo, ko sem vstopila.
˝Jure.˝
˝Aja? Kaj pa je on delal na rojstnem dnevu?˝
Me je presenečeno pogledala, saj mi očitno ni verjela.
˝Ni bil. Srečala sem ga in pač me je odpeljal domov.˝
˝Aha..˝
Je še vedno sumljivo govorila. Obrnila sem se in odšla gor. Poljubil me je! O moj bog. Spet! Vsa navdušena sem poklicala Laro.
˝ O moj bog! Ki si ti??˝
˝Doma.˝
˝Hvala da si kaj povedala. Jaz sem umirala od skrbi.˝
Povedala sem ji vso zgodbo. Nekaj časa sva govorili po telefonu, potem pa sem zaspala.

Rezultat: 5.0    Glasov: 3
+
+
+
+
+
Share
Ogledov: 446

Komentarji

Daljjee* <3333333333333333

Daljjee* <3333333333333333

....

ful dobr! ;D
naprej :)

waw

waw..super:)dej še dans en del;)
aja..pa full dobr pišeš..pohwalnoo

šeee. še naprej piši. ful

šeee. še naprej piši. ful me zanima kaj se dogaja. :D

<3

<3

napreeej

napreeej