no uglaunm nadaljujm z mojo zgodbo. to se je resničn zgodil.

Dnevi, ki so sledili so bili NAJLEPŠI dnevi, kar bi si jih kdajkoli lahko predstavljala. Zares popolno je bilo. Uresničilo se je vse za kar sem mislila, da se meni nikoli ne bo zgodilo. Uživala sem pravo ljubezen. In ne morem verjeti, da sem zares imela ob sebi fanta, ki me je bil vreden, fanta ob katerem nisem rabila ničesar drugega, samo njegovo bližino. In vem, da me je imel rad. To mi je izkazoval z vsemi dejanji, ki jih je uresničeval. & LOVE IS WHEN REALITY IS BETTER THAN YOUR DREAMS. In to sem resnično čutila, ko sem bila z njim. In ne vem, če sem imela koga prej toliko rada in ne vem, če mi bo še kdaj kdo toliko pomenil. Res je bil POSEBEN in EDINSTVEN zame. Nepozaben.* In to je bilo tisto na kar sem že tako dolgo čakala. Je lahko tako popolno, da ga imaš rad že zaradi tega kar je. IN ne morem našteti razlogov za kaj ga ljubim. Ker jih je preveč. Zdi se mi kot da bi lahko ostala z njim za vedno. Za vsakega fanta pred njim sem znala že približno določiti koliko časa bova skupaj in največkrat se je moja določitev obnesla, ko pa sem bila z njim nisem niti pomislila ali upala pomisliti, da bo vsega tega enkrat konec, kot vsega drugega. Hotela sem da traja večno. In morda je tudi delovalo, da ta občutek ne bo nikoli minil. Ah. x/3.
Tako sem nekega jutra vsa nasmejana, polna življenja in seveda brezmejne ljubezni do njega privihrala v šolo. Nič hudega sluteč sem se odpravila do omaric, ter odložila garderobo. Napotila sem se proti učilnici. Nato pa me je nekaj močno zdrznilo, zagledala sem ga, pogovarjal se je s punco, ki ga osvaja že od kar jaz vem zanjo. Zakaj se pogovarjata? Nikoli se še nista?! Si mislim. Kaj hoče? Zakaj ga tako gleda?! In zakaj on tako gleda njo?! Omg. Zmrazilo me je po telesu, nisem mogla verjeti svojim očem. Pa saj ne, da bi bilo kaj narobe, da se pogovarja z neko žensko, vendar ne z njo. Ona je vendar zaljubljena vanj.! No kakorkoli, odločno sem se odpravila do njiju in ga ponosno prijela pod roko, ter odpeljala stran. Uživala sem ob zadovoljstvu, ki me je ob tem napolnilo. No seveda sem ga začela spraševati kaj imata, in priznam, zares ljubosumno sem se obnašala. Zatrjeval je, da nimata nič. Verjela sem mu. Zakaj mu pa ne bi, ko pa je moj fant in, ko še sama vem, da me ima rad. Vem, da sem mu trenutno najbolj pomembna in čutim, da me ne bi zamenjal z nobeno. Ne vem zakaj sem tako samozavestna, vendar pravijo, da punca ve kdaj je fantu mar. In tako sem se počutila jaz. Popoldne sem se odpravila s sošolko v mesto.  Par ur sva preždeli v mestu, nato pa me je nenadoma zdrznila s stavkom, da se morava o nečem nujno pomeniti. Seveda sem se takoj zresnila. In morda res ne bi niti v sanjah pričakovala, da bo rekla nekaj kar bi me tako uničilo. »Vara te« je rekla. In mislila je resno. Vedela sem, da ne laže, ker mi o takih stvareh ne bi lagala. Prevaral me je s punco, s katero se je danes pogovarjal. Na nekem partiju sta žvalila, ko me ni bilo. V tistem trenutku se mi je podrl svet, solze so brez zadržkov spolzele po mojih licih, mojega življenja je bilo konec. Tako zelo me je prizadelo kar mi je storil, da sem se v trenutku zlomila. Pot do doma ni bila nikoli v življenjutako dolga, namesto, da bi šla na avtobus sem jokajoče hodila ob robu ulice, in nisem se mogla niti zravnati, ko pa sem bila skrhana od vseh čustev, ki so vrela iz mene. Počutila sem se tako nemočno, ne verjamem, da me je kaj v življenju bolelo bolj kot to. Doma sem se zaklenila v sobo, še mami nisem dovolila vstopa. Jokala sem kot dež, kričala sem in se borila z lastnimi čustvi, nisem mogla več. Bolela me je misel, da me je tako hladnokrvno prevaral, da mu je tako vseeno, da mu ni mar, če me boli. In še isti večer me je klical, vendar nisem se oglasila, preveč me je bolelo. Pisal je sms-e, vendar nisem odpisovala. Preveč sem mu zamerila in nekaj v meni je umrlo. Za vedno. Dnevi, ki so sledili so bili kot nočna mora. Tudi on je izvedel, da sem izvedela za prevaro in skušal me je prepričati, da ni bil on kriv tega, da ga je ona zažvalila in, da me ne bi nikoli prevaral z njo ali katerokoli drugo. Ker me ima rad, še vedno in trdil je, da me nikoli ne bo prenehal ljubiti. In te besede so me še toliko bolj bolele. Skušala sem ga ignorirati, nisem se hotela pogovarjati z njim, nisem hotela nasedati njegovim besedam in nisem mu mogla verjeti, čeprav sem si tega neizmerno želela. Vendar moja ljubezen je z njegovo prevaro postala le še pekel, iz katerega ni bilo izhoda. Dva meseca je bil moje življenje, dva meseca sva bila skupaj in, če me ne bi prevaral bi lahko ostala skupaj veliko dlje, a uničil je vse, in končalo se je, za vedno. Tako zelo me je bolelo. To so bili najhujši dnevi. Hotela sem pozabiti, a z vsakim dejanjem sem nanj mislila le še bolj. Bolelo me je, da ni nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Da nikoli več ne bova skupaj, da najina ljubezen nikoli več ne bo to kar je bila. In vsa ta žalost je počasi prehajala v obup, jezo in željo po maščevanju. Po nekaj dolgih dnevih bediranja sem se počasi dvignila na noge in vse kar sem si želela je bilo, da bi ga prizadela tako močno kot je on mene, zato sem se odločila, da bom čimprej spoznala nekoga, s katerim mu bom vrnila vse kar mi je naredil. Nekoga, s katerim se bom poljubljala pred njegovimi očmi, nekoga, ki mi bo pomagal pozabiti. Čeprav si ljubezni nisem več želela, To obdobje je bilo zame nekako zaključeno. Torej vse kar sem si želela je bilo maščevanje. Vendar najhuje je bilo, da je on še vedno trdil, da me ima rad, da bi vse naredil zame, na msnju me je ves čas preganjal, hotel je, da ponovno postaneva par, a jaz tega nisem hotela, pa ne morem zanikati, da si tega nisem želela bolj kot vsega drugega, vendar nisem upala. Ne smem dovoliti, da me ponovno prizadene. Zato sem ga blokirala na msnju, izbrisala sem njegove sms-e, vse najine pogovore, vse kar mi je še ostalo so bile slike, prstan, medvedek in spomini. Vendar nisem se hotela obremenjevati s tem. Življenje gre naprej sem si mislila. A najbolj je bolelo, da to življenje ni smelo vsebovati več ničesar povezanega z njim.Minevali so dnevi in vsak dan sem bolj načrtovala svoje maščevanje, vendar nikoli se ni obneslo, na več partijih sem iskala žrtev, ki bi mi pri tem pomagala, a kar nikakor mi ni uspelo. In po treh tednih, sem končno nekako prišla do svojega cilja. Vendar kar malo preveč kruto. Na istem partiju sem namreč žvalila kar s tremi, pred njegovimi očmi. In med njimi je tudi fant, ki mi je bil na začetku leta všeč, fant o katerem sem pravila na začetku, demn zakaj sem ga sedaj dobila prej pa ga nikoli nisem. Žvalila sem tudi s svojim bivšim s katerim sem bila skoraj leto dni anzaj, kar je bil kar nekakšen šok. Poleg teh dveh pa sem žvalila še z nekom, ki ga sploh ne poznam. Opazila sem, da me je ON opazoval, njegov izraz pa je bil čuden in zamorjen, opazila sem, da mu ni vseeno, in kar buljil je vame medtem, ko sem žvalila z drugimi, zmajeval je z glavo. In kmalu je tudi prišel do mene ter me povlekel na stran, najprej mi je pridigal, da se neumno obnašam, da tega nikoli ne bi pričakoval od mene, nato pa me je kar poljubil. Priznam, da je bil to najlepši poljub kar sem jih doživela tisti večer, a nisem se pustila, izmaknila sem se mu ter zabičala naj me pusti pri miru, nato pa sem odvihrala proč. Opazila sem, da me je še vedno bolelo, da me maščevanje sploh ni napolnilo z zadovoljstvom, ampak da me je sedaj še bolj bolelo, saj sem vedela, da najina pot ni več možna. Bilo mi je žal. In ta žalost me je spravljala v jok. Še vedno sem ga ljubila. Ne glede na to koliko sem to zanikala. In nisem si mogla pomagati. Vendar kar se je zgodilo se je zgodilo.Ni več poti nazaj.

Pride nadaljevanje :D douga zgodba je ja :/

Rezultat: 5.0    Glasov: 2