Po tem večeru, po najinem poljubu, so se stvari popolnoma spremenile. Zakorakali smo v leto 2009, leto, ki se je začelo popolnoma drugače. In še zdaj nisem mogla verjeti. Poljubljala sem se s svojim najboljšim prijateljem. In to nikakor ni okrepilo najinega odnosa, ravno obratno, skrhalo ga je. Sploh se nisem mogla več normalno obnašati v njegovi bližini, kar nekako ignorirala sem ga in on je ignoriral mene. In počasi me je bilo že strah, da njemu to kar se je zgodilo med nama sploh ni nič pomenilo. Ampak zakaj potem nisva bila več niti prijatelja? Najin odnos se je popolnoma spremenil: Včasih bi mu povedala vse kar mi leži na duši. Zdaj pa ga še pogledati nisem upala. Sploh nisem razumela svojih čustev. A po drugi strani sem si ga še vedno neizmerno želela. IN čakala sem, da on kaj naredi. A kar ni. In to me je počasi začelo skrbeti. najin odnos se je spremenil v jutranji pozdrav, spregovorjenih par besed med poukom in slovo. Nič več dolgih pogovorov, samo še uradno. Čeprav se še vedno nisem mogla upreti njegovim pogledom. In to me je vsakič znova zmedlo. ves čas me je gledal, ne da bi kaj rekel. In nisva niti omenjala novoletnega večera. In to me je bolelo. Nisem si mogla predstavljati da bo to ostalo na tem. In le kako se je lahko najin odnos spremenil v kaj takega? oh.. ja. Ko bi takrat vedela. No in zopet so minevali dnevi. Vse dokler ni nastopil njegov 16. rojstni dan, dne 27.1.* Čestitala sem mu, tudi objela sem ga, ter poljubila na obraz. Po tako dolgem času. Zopet sem začutila njegovo toplino in sladek vonj, bilo je tako magično. In lahko bi ostala v njegovem objemu za vedno.* Ah... no torej. 27.januar* Njegov 16.rojstni dan. IN ker sva bila še vedno nekakšna prijatelja ali vsaj različica tega me je povabil na svoj rojstnodnevni parti. In komaj sem pričakovala večer. Imela sem že darilo zanj, vse. Samo še večer sem morala počakati. Doma sem porabila 3 ure za priprave. A hotela sem biti popolna. Zanj. In hotela sem še enkrat čutiti njegove ustnice na mojih. Vsaj enkrat. Čeprav morda zadnjič.<3
Prišla sem torej k njemu domov. Po dolgem času, saj sem nekoč, ko sva bila še prijatelja dostikrat bila pri njem, saj živiva le 10 minut narazen. Občutek je bil poseben.Pozvonila sem, odprl je. IN bil je lepši kot bi si sploh lahko predstavljala. In rekel je, da sem prva. Nisem mogla verjeti. Torej sama bova, zopet po dolgem času. Vsaj za nekaj minut. Ponudil mi je za piti in za trenutek sem se zopet počutila z njim prijateljsko, tako kot prej. Navdušilo me je, da je bil tako vesel mojega darila. Bila je zapestnica, na kateri je pisalo FRIENDS. Namreč hotela sem, da ve, da je zame še vedno prijatelj. In bil je vesel. Poleg tega sem mu kupila še kondome, kar tako za foro, potem pa še bonbone ter paketek kulijev. Bil je navdušen. Usedel se je na kavč zraven mene, njegova bližina me je vzburjala, pogledal me je z dvignjeno levo obrvjo, o moj bog, kako sexi je bilo to. Ljubila sem ta pogled. Zopet sem imela občutek, da je nekaj med nama. No nato naju je prekinil zvonec in prišli so še drugi.  In ta večer je bil zopet poseben, čeprav je bil njegov rojstni dan in čeprav bi se moral ubadati z drugimi se je z mano. Zopet mi je dal vedeti, da mu pomenim. Zopet se je vrnilo najino prijateljstvo. A jaz sem si želela več. In morda je bilo prvič, da sem naredila prvi korak. Nisem mogla zdržati, enostavno, odvisno sem se počutila od njega. Povlekla sem ga ven, na sneg. Kar tako. Najprej me je le zmedeno pogledal. Nato pa sem mu kot na papirju izlila svoja čustva. Povedala sem mu kaj mi pomeni ter kako na živce mi gre, da sva v takih odnosih. In neverjetno, nisem mogla verjeti, sredi stavka me je kar poljubil! Bila sem v nebesih. Vsak njegov poljub me je zaznamoval bolj. In zopet je bilo vse tako popolno. Moj bog, kako naj ga nimam rada, ko pa je tako poseben. Zdaj, ko je minilo že skoraj celo leto od tega si vedno bolj želim, da bi se to zopet ponovilo, da bi zopet čutila njegove ustnice na svojih, a ne vem, če bo še kdaj možno. Takrat pa je bilo in takrat je bilo tako kot bi moralo biti vedno. MOJ BOG. LJUBIM GA. <3*
In nikoli ne bom pozabila njegovih besed: »To je moj najlepši rojstni dan od kar vem zase.« in kako naj ga torej pozabim? * L Prišel je čas za odhod in pospremil me je do doma. Neverjetno. Kar nekaj gostov je pustil čakati pri njemu doma, tistih, ki so še ostali, le zato, da bi mene pospremil do doma. Med potjo sva se poljubljala, se objemala. Nisva bila več prijatelja, ne to ni bilo več možno, vendar imela sva se rada. In čutila sem njegovo ljubezen. Ko sva se poslovila je izrekel besede, ki mi kar še vedno ne gredo iz glave: »Vem da sva bila prijatelja, vendar zame nikoli nisi bila samo to.« nato me je poljubil. In nisem mogla verjeti, da je lahko fant tako romantičen. Počutila sem se kot v filmu in sploh se nisem mogla ločiti od njega. To je bil eden lepših dni mojega življenja <3*
Ko sem se naslednje jutro zbudila nisem mogla verjeti, da se je vse resnično zgodilo. Vendar tokrat me ni bilo več strah občutka, tokrat sem se zavedala, da je to ljubezen. In komaj sem čakala, da ga ponovno vidim. V naslednjih dneh sva se super razumela, poljubljala sva se v pozdrav, kot da bi bila par, čeprav to uradno še nisva bila. Hodila sva skupaj na avtobus in takrat se je vselej zgodilo, POLJUB. Navadila sem se že živeti s tem in bila sem NAJSREČNEJŠI ČLOVEK NA SVETU. Bilo je neverjetno, da se to res dogaja, tako popolno.
14.2.2009. <3* VALENTINOVO. Če bi rekla da nisem bila na trnih kaj se bo zgodilo zvečer, saj je namreč šolski ples v Bolivarju, bi lagala. Zelo me je zanimalo kaj se bo zgodilo. In glede na predhodne dni bi stavila, da bova zopet kaj imela. IN NISEM SE MOTILA. ZOPET SVA SE POLJUBLJALA. In to nama zdaj več sploh ni predstavljalo problema. In nikoli ne bom pozabila tega večera. Valentinovega večera. Sredi ničesar me je potegnil v kot, nato pa mi je izročil darilo, ki ga imam še vedno shranjenega, medvedek z napisom ILOVEYOU in prstan. Bila sem srečna. Vendar kaj se je zgodilo potem?. Vzel je prstan in me vprašal, ja vprašal me je, če bi bila z njim, če bi hodila z njim. In kaj naj bi rekla?! Kaj naj bi rekla, ko pa sem ostala brez besed, ko sem bila NAJSEČNEJŠI ČLOVEK NA SVETU. Kaj naj bi rekla. Nič nisem mogla reči samo objela sem ga in ga poljubila na lice. Nato pa sem se približala njegovim ustnicam in zopet sva se poljubila. Kaj mislite je to pomenilo? Seveda, da ja. In torej 14.2.2009<3 DAN KO SVA POSTALA PAR. <3 Nepozaben dan .<.3*

… oh ja .. pride nadaljevanje.. najvrjetnej bo usga skp ene 5-6 delov, čeprou sm prejšnič napovedala drgač. AH SPOMINI <3*  

Rezultat: 0.0    Glasov: 0