Naslednji dan sem prišla v šolo, in nekako sem skušala pozabiti, kaj se je zgodilo prejšnje popoldne, vendar sveeno sem bila kar nekako na trnih, ko sem pričakovala, kdaj se bo on prikazal. IN nikoli doslej mi ni bilo tako mar kdaj bo prišel. Nato pa se je končno prikazal, videla sem kako je prihajal po hodniku, nenadoma se mi je sve na njem zdelo tako popolno, bil je fant, ki bi ga hotela imeti. Že oddaleč se mi je smehljal, jaz pa sem otrpnila in nisem mogla niti premakniti ustnic v nasmešek. Približal se je in me nasmejano pogledal ter pozdravil. "Ž-Živjo." sem zmedeno zahripala. Sploh nisem mogla verejeti. Kam je izginilo moje veselje ob pogledu nanj, kam je izginila naklonjenost. Kar tako sem buljila v tri krasne. In vse je bilo tako zelo drugače. Bilo me je strah. Cel dan sem premišljevala samo še o tem. med uro slovenščine me je vprašal, če mu posodim kuli, zopet sem se popolnoma zdrznila. In nisem se mogla smejati, samo nerodno sem mu podala svinčnik. In nato sem ga ves čas opazovala. Sploh se nisem zavedla, da gre zares. Zares mi je bil všeč. In opazovala sem kako je v svoji roki držal kuli, ki je bil prejle v moji roki. To me je tako zelo ganilo. O mojbog! Meni se res blede. Po pouku me je vprašal , če bi šla na pijačo. Bila sem tako zmedena, da nisem vedela kaj odgovoriti. Ponavadi bi se takoj strinjala. A tokrat sem ponudbo zavrnila. Vem, da se mu je zdelo precej nenavadno in meni tudi, vendar nisem hotela in bilo me je strah čustva, ki se je razvijalo v meni. In po kosilu sem samo hitro zdrvela k postaji, samo, da bi odšla na bus pred njim, saj nisem hotela še enkrat doživeti včerajšnje drame. Doma sem se zaklenila v sobo in skušala o vsemu globoko razmisliti. Bila sem zmedena, a počasi se mi je zarisoval nasmešek na obraz, in postajalo mi je všeč, da čutim nekaj do njega, kar tako, kar naenkrat se mi je zdelo nekaj popolnoma normalnega. Čeprav še vedno nisem mogla dojeti. Zagledala sem razredno sliko, ki je ležala na mizi in seveda je bil on prvi, ki sem ga pogledala. Ne morem verjeti, da sem sedaj opazovala njega, medtem, ko sem še mesec dni nazaj ob tej sliki jokala zaradi drugega. In tako je minilo nekaj dni še vedno sem bila zmedena, vendar občutek mi je počasi postajal všeč. In on je bil tako prijazen z mano, vsakič me je tako lepo pozdravil in vedela sem, da mu je mar. Po pouku smo skupaj s sošolci ždeli v lokalčku poleg šole in tam je bil vedno tudi on. Vedno sva se pogovrajala, se smejala, čeprav priznam, da se z njim nisem mogla več pogovarjati tako kot nekoč. Vendar sveeno mi je bilo všeč, da sva v tako dobrih odnosih. Vedno se je ubdala z mano in počasi sem dobivala občutek, da sem mu všeč. V šoli me je ves čas opazoval med poukom in jaz sem gledala njega. Brez besed sva buljila drug drugemu v oči. In po eni strani mi še vedno ni bilo jasno za kaj pravzaprav gre. Nisem vedela ali so čustva resnična ali samo privid. In zanimalo me je kaj čuti on? Že 3 tedne je odkar so se moja čustva spremenila. IN kmalu bo novo leto. Kaj kmalu, že čez en teden. Za novo leto bomo skupaj. O mojbog. Kaj vse bi dala, da bi se kaj zgodilo med nama, čeprav po drugi strani nočem da se. A vseeno, sedaj ga imam rada, resnično rada. Nisem mogla verjeti, da se je vse tako spremenilo. Oh,  da. Takrat se je vse začelo. takrat sem se zaljubila vanj. In od takrat je že celo leto. NO, kakorkoli, naj se vrnem k lanskemu decembru. Torej, v mojih mislih je bil le še on. NIč drugega mi ni bilo pomembno. Veliko mi je pomenilo najino prijateljstvo, a vsak dan sem si od njega želela več. Nisem hotela, da se moja ljubezen kar tako konča. In bilo me je strah da ponavljam isto napako.
NOVO LETO. Novoletni večer..* Oh.. ja. Dan, ki sem ga tako dolgo čakala... <3 * In končno je tu. Ju3 bo že 2009. In danes je še zadnji dan, ki ga lahko iskoristim v letu 2008, saj se to ne bo nikoli več ponovilo. IN zanima me, le kaj mi bo rpineslo 2009? * Oh, ja... ko bi takrat vedela...
in tisti večer, še zdaj ne morem verjeti, en morem pozabiti, tisti večer je bil najlepši večer v mojem življenju. In nikoli ga ne bom pozabila, za vedno bo v mojem spominu. Dejansko se je zgodilo, tako kot sem hotela. Že takoj, ko sem prišla na party sem vedela, da nekaj bo. On je bil ves čas v moji bližini. Plesala sva. In ja, nisva bila več samo prijatelja, ker se prijatelji ne gledajo tako. Njegove oči so bile ta večer center mojega sveta. dosti sem spila in zato sem si ga še bolj želela. In takrat se je zgodilo. POljubila sva se. Omojbog! tega ne bom nikoli pozabila? Je res lahko vse tako popopolno? Da se na balkonu sredi noči poljubljaš v kratkih rokavih medtem ko je zunaj pod ničlo. Mladost je norost. In ja, ta poljub me je zaznamoval. Dal mi je vedeti,d a je on resnično fant, ki ga hočem imeti. Cel večer sva preždela skupaj. In tudi zaspala sva isti postelji. In ko sem se zjutraj zbudila. Kaj naj rečem? Saj nisem mogla verjeti. Življenje mi je dalo novo priložnost, pri fantu, ki jeres vreden. Ampak še zdaj en morem preboleti, saj sva vendar prijatelja. In kaj je njemu sploh pomenil ta poljub si mislim? POčasi vstanem. In tudi on se zbudi. Nasmejiva se. In želim si ga ponovno poljubiti. A ne morem. Kar nekako ne upam. On je vendar moj prijatelj. IN ta misel me je še vedno spremljala. In tudi on je bil nekam zmeden, ter redkobeseden, bilo mu je nerodno. Tako kot meni.

Ah ja... sej bi pisala naprej.. no sej tut še bom.s am zdej k tuki pišm se s5 wračajo usa tista čustva in spomnm se ush teh lepih stvari in me čiss zabedera. Bom pisala pol anprej.. alpa ju3.. res ne morm zdj weč. In bom skušala use spraut u en deu. čeprou full dvomm da bo šlo. kr bi lah is tega kar se mi je zgodil dejansko sestaula zgodbico. ah x3 :)*

Rezultat: 5.0    Glasov: 1