Živjo! :)

Sama nisem ravno oseba, ki bi ure in ure preživela pred račuunalnikom ali televizijo, ampak sem oseba, ki skoraj vsak prosti trenutek porabi za sprostitev v naravi in izkoristi možnost, da se nadiha svežega zraka. Ker živim v vasi, nekaj minut oddaljeni od majhnega mesteca, imam okoli sebe veliko zelenja. Preprosto obožujem sprehode po gozdu, tek ob manjšem potočku (ki je v drugih krajih menda reka o.0), kolesarjenje po bližnjih hribih in tako naprej ... Vendar pa se tudi zgodi, da ti načrte za preživljanja dne v naravi, pokvari nihče drug kot dež. Takrat se s kislim obrazom odpraviš nazaj v suho zavetje hiše in se prepustiš dolgočasju, ki ti vedno tako vztrajno najeda živce. Na vse pretege preklinjaš dež in si nasplošno še cel dan slabe volje. Tako je z mano, vendar danes nisem slabe volje.
Potem, ko sem prenehala z branjem knjige (Agatha Christie - Mirujoči umor - priporočam!!) sem se utaborila pred oknom in opazovala dežne kaplje, ki so neutrudljivo in brez kakršnegakoli namiga, da bodo kmalu ponehale, močile tla. Ponavadi se takrat prepustim razmišljanju o vsemogočih rečeh in današnji dopoldan ni bi izjema. Danes so bili tema mojega napenjanja možganov letni časi - njihove prednosti, slabosti in posebnosti. Moram reči, da obožujem prav vse letne čase. Zakaj? Naj vam povem ...  Vsak posebej je zame posebno lep in vsak posebej ima svoj (pa naj se sliši še tako čudno) vonj.

Resnično prelep letni čas, ko se začne narava prebujati iz zimskega spanja. Da, govorim o pomladi. Sneg počasi, a vztrajno kopni, zato lahko tu in tam že opazimo prve cvetlice, ki si utirajo pot skozi snežno odejo in se nastavljajo soncu, ki jih boža s svojimi, sedaj že nekoliko toplejšimi kot pozimi, sončnimi žarki. In potem, ko ni niti duha ne sluha več o ledenih svečah ter je od sneženih mož ostalo le še nekaj gumbov, pisan šal in lonec, ki sedaj ležijo v mlaki vode, začno drevesa počasi zeleneti. Takrat nas s svojimi pesmicami pozdravijo tudi ptički, ki so se vrnili iz toplih krajev, prav tako pa je moč uzreti tudi ježke, veverice, zajčke ter druge živali, ki so se prav tako prebudile iz spanca in si pričele iskati hrano. In ko se že zdi, da se je ozračje končno segrelo, nam jo zagode muhast aprilski dež, ki namoči zemljo, da travniki ozelenijo in začne narava dobivati nazaj svojo pisano barvitost, ki je pozimi ni bilo moč uzreti. Ko se mešajo vsi ti pomladi vonji najrazličnejših cvetlic pa nastopi tudi tiste vrste zaljubljenost, ko metuljčki v trebuhu kar ponorijo in se glava preseli v vrtoglavo visoke oblake. Nato pa, ko se ozračje že dodobra segreje in je povsod kamor ti seže oko opaziti pisano lepoto narave, nastopi drug letni čas.

Zdaj, ko naokoli že hodimo v kratkih oblačilih in se nastavljamo sončku, nastopi poletje. Bujna pisanost travnikov, ki se bohotijo z najrazličnejšimi cvetlicami vseh možnih barv, njive na katerih vztrajno poganjajo pridelki, sadna drevesa, ki obrodijo svoje prve sadove, živalice, ki razigrano skakljajo zdaj sem, zdaj tja, vse to ima zame nek prav poseben čar. Žuboreča voda v potočkih je že prav topla in nadvse primerna za ohladitev nog. In seveda, poleti nastopijo tudi težko pričakovane in zaslužene dvomesečne počitnice, ki dajo poletju še nekaj dodatnih točk, kajne? Potem pa je tu še morje, brez katerega si jaz osebno ne predstavljam poletja. Brezskrbno čofotanje v vodi, potapljanje, praženje na soncu, da bi bile ponosne lastnice zagorelih teles, vonj po slani koži, vse to je zame kot pravljica. Nato pa še bolj romantični poletni trenutki v dvoje, opazovanje zvezd na poletnem nebu med ležanjem v travi, ah ...

Huh, nisem pričakovala, da se bom tako razpisala, zato bom tale post objavila v dveh delih. Drugi del sledi mogoče že danes, drugače pa vsekakor jutri!
Uh, šele zdaj sem opazila, da je dež ponehal in da je izza oblakov pokukalo sonce. Zato se mi mudi ven!

Apple. :)

Rezultat: 0.0    Glasov: 0