Iz mirnega varnega zavetja postelje te s krutim zvokom vrže budilka. S težavo razpreš težke veke, s katerih so se pravkar razblinile sanje. Že vidiš kako se sončni žarki plazijo čez bližnji hirb. Potem porabiš nadaljnih 5 minut da se spraviš iz mehkega ležišča in z obžalovanjem pomisliš da si spet šla prepozno spat in koliko časa boš morala čakati na večer. Danes boš šla 100% prej v posteljo.

 Nato se nekako le prebudiš, navlečeš nase kavbojke ter majico, spraviš v red svoje lase in se spet odločaš če se splača pojesti zajtrk in ali imaš sploh čas za to. nato oddrviš... v šolo, na avtobus... med potjo si ogledaš že vse te dobro znane ceste, ulice, ulične luči, oknske police ki še spijo. na njih ni še zvedavih pogledov, kričečih gospodinj, zamišljenih starčkov s pipo v ustih.. niti nobene mačke.

Pouk se vleče kot megla. Kar naprej pogleduješ na uro.. s nesmiselnimi vprašanji poskušaš zamotiti profesorje in učitelje da bi pozabili na spraševanje...komaj čakaš na zadnji zvonec. Nato se spet sprehodiš, odpelješ po isti poti katero si že danes videla in se poskušaš domisliti kakšna je bila videti zjutraj. V mislih že delaš načrte za popoldan. kdaj se boš učila, kdaj boš odtekla svoja 2 km in kdaj boš napisala blog.

doma nahitro nekaj zmečeš vase in radovednim staršem poveš obnovo šolskega dne. pri tem si misliš, zakaj morajo vedno znova spraševati kako je bilo v šoli? nato se vsedeš za računalnik ki ga je pustila prižganega mlaja sestra ali mlajši brat, in preveriš maile. 

Pomisliš da bi bilo pametno narediti tudi kaj koristnega zato mami zlikaš par cunj. pri tem si pomrmravaš že totalno zglodano melodijo. razmišljaš o domači nalogi... pa saj lahko počaka... še malo. saj bo dovolj časa. 

Obuješ si telovadne copate in se odpraviš po svoji vsakdanji poti... Morda bi si morala izbrati novo progo? Bolj zanimivo? Srečaš še 2 "prijetni" teti s psičkoma, ki te nadvse "prijetno" oskubita za vsako čveko, ki jo veš.

Ko se spraviš s tuša se le počasi primajaš h knjigam... malo bolščanja vanje in malo glasbe ne bo škodilo. Malo podčrtovanja in zapisovanja... malo kalkulatorja in malo zemljevida pa je tu 9 ura.

Vsedeš se pred Tv in si ogledaš svojo nadaljevanko. In še malo podebatiraš z starši ali malo kričiš na sestre ali brate.

 Potem vzameš v roko knjigo in še enkrat v mislih preletiš šolske naloge. Pišete kak test? ne, sprašuje? Ne.. za knjigo nato v postelji zaspiš. Ura je 00.20 Pa si šla tako zgodaj spat?

nato.. Iz mirnega varnega zavetja postelje te s krutim zvokom vrže budilka. S težavo razpreš težke veke, s katerih so se pravkar razblinile sanje.../če želiš beri znova /

Poznate to zgodbo? Sigurno jo. ponavlja se z dneva v dan, z jutra v jutro, z večera v večer. In mnogi še vedno niso dojeli bistva.

Bistvo je da se splača živeti. čeprav se življenje taki dolgočasno vije po matrici, je vredno. Vsak dan je darilo in od tebe odvisno kako ga boš odprla. z navdušenjem, z dvomom na obrazu ali z zaničevanjem. Kako boš sprejela vsebino? kako jo boš porabila? kako boš na koncu sklenila dan?   Morda v darilu dobiš sladko čokolado, lahko pa tudi grenko špinačo. Vse je treba sprejeti in se ob nesreči poskušati tudi nasmejati. saj ni tako grozno.

Pa kaj mislite? kako bo jutri potekal vaš dan?

Obarvajte ga s svojimi barvami! naj bo mavričen

lp

vedno vaša,

Rezultat: 0.0    Glasov: 0