Olivia je bila zelo vesela ko sem ji rekla da imam msn od njene simpatije. Ko je prišla domov ga je takoj vpisala. Jaz pa še vedno nisem bila srečna. Vedno ko sem ga videla sem trepetala po celem telesu. Nisem vedela kaj naj naredim. Psihična terapija je zelo dobro napredovala ampak še vedno nisem pridobila nič kilogramov. Nisem vedela kaj naj naredim. Jedla sem cele dneve no mogoče še vedno premalo ker mi ni teknilo preveč. Ko mi je Oli povedala da se je pogovarjala z Alexsandrom sem takoj hotela vedeti vse podrobnosti. Tako sem bila vesela za njo da sem pozabila na vse svoje skrbi. Naslednji dan je bila zmenjena z njim seveda sem bila zelo vesela a hkrati žalostna da se njegov prijatelj ne zmeni kaj veliko zame. Zadnje dni sem se kar veliko učila ker smo imeli veliko testov. Jedla sem veliko sladkarij a ni veliko pomagalo. Ponoči sem se jokala ter razmišljala zakaj sem na svetu ter zakaj moramo nekateri tako trpeti drugi pa uživajo?! Resnično sem bila na tleh ampak sem bila hkrati vesela, ker sem vedela, da se lahko zanesem na Olivio. Zmeraj ko sem jo potrebovala me je potolažila a včasih me je s svojo direktnostjo prizadela. Zavedala sem se, da sem si uničila življenje zaradi fanta, ki ga še vedno ljubim. Nevem kaj storiti na koga se obrniti. Dala bom vse od sebe da mi uspe. Začela sem pisati pesmi, verze ter zgodbe. Samo takrat sem lahko opisala svoja čustva. Jokala sem skoraj vsako noč na šolo sem pozabljala to se je pa tudi poznalo na mojih ocenah. Povrh vsega se je pojavila še ena težava več.
Se nadaljuje...





Komentarji
nadaljuj...
nadaljuj...