'Veš, Alja, tole vodo bi glede na temeraturo z lahkoto enačila z Arktičnim oceanom. Ali pa z Antarktičnim, saj nevem, kateri je bol mrzel.' Je namrgodeno javkala Sara in se sprehajala po robu neogrevanega bazena.

 

'S-saj sploh n-ni tako mrzel.' Je odločno ugovarjala Alja, ki je komaj premikala že popolnoma modre ustnice, pa čeprav je bila v vodi šele do kolen.

 

'Če greš ti, grem tudi jaz' je hotela izpasti pogumno Sara, obenem pa se spomniti, kako že gre tisti del prve pomoči, ki govori o ozeblinah. Imela je zoprn občutek, da ji bo prišel še kako prav v okoliščinah, v katerih se je trenutno znašla.

 

V vodo je že desetič v petih minutah pomočila palec in preverila, če je voda res tako ledena. In, ja, je bila. Medtem, ko pa se je odločila, ali je pametno iti v to ledenico ali ne, je začitila pritisk dveh rok na hrbtu. In to ravno v trenutku, ko so pri prejšnji odločitvi prevladali argumenti z 'ne'.

 

'AaaaAA!' je še uspela zakričati, preden je na ploh čmoknila v vodo, ki je po njenem mnenju imela negativno število stopinj.

 

Še en podoben krik, in v vodo je strmoglavila tudi Alja.

 

Približno istočasno sta priplavali na površje in začeli kašljati zaradi malo prevelike količine popite vode (ki se je povrhu vsega izkazala za še bolj ledeno, kot sta sklepali, da je na začetku).

 

Sarine zelene oči so se svetile kot dva smaragda in s pogledom je besno izkala krivca za to kriminalno dejanje. Ko pa se bo izvlekla iz tega ledu, pa je nesrečnežu nameravala nekaj odtrgati.

 

'NIK COF IN PRIMOŽ ŽAGAR!!!' so Aljin milozvočni glas zaslišali vsi v dometu petih kilometrov.

 

In res. Sveta dvojica se je ravnokar od smeha valjala po tleh. A Sara in Alja nista mirno čakali. Oooo ne. Alja je od jeze vodo okoli sebe segrela za kar nekaj stopinj, Sari pa je kri po telesu začela hrožiti 2x hitreje. V rekordem času je skočila iz bazena, in se pognala proti grešnikoma, njena prijateljica pa je storila enako. Fanta sta prebledela in se pognala v beg, saj sta imela več kot dovolj izkušenj z razkurjeno Saro Resek in Aljo Jemec.

 

Na srečo deklet je Primožu spodrsnilo na spolzkih tlek in po ploščicah se je zavalil kot vreča krompirja, Nik pa se je spotaknil obenj in padel preko njega.

 

Alja in Sara sta se zadihano ustavili in zmagoslavno nasmehnili. Vsako živo bitje s trohico usmiljenja bi to sekundo moralo na veliko pomilovati osebi, ki ležita na tleh. V istem trenutku sta punci začeli vpiti nanju in čeprav nista razumela niti besedice, ker sta vpili ena čez drugo, sta se kar pomannjšala ob njunem vpitju.

 

Ko sta zaklučili je Sara prijela Nika za gleženj in ga odvlekla v bazen, Alja pa se je zadeve lotila bolj diplomatsko.

 

'Izgini v vodo, dokler si ne premislim in zagrešim kakšen brutalen umor' je zapihala Alja in Primožu se je zdelo, da se ji kar kadi iz ušes. Bilo ga je pošteno strah, a njej se že ne bo pustil ustrahovati. Prezirljivo se je nasmehnil in zapredel:

 

'Pa me prisili.'

 

Napačna poteza.

 

'Tako?' je zaigrano začudeno rekla Alja, v naslednjem trenutku zgrabila obe Primoževi nogi in ga kljub upiranju na koncu zvalila v bazen.

 

Tako sta Sara in Alja zadihani, a obe z zmagovalnim nasmeškom zaničevalno pogledali proti njunima nasprotnikoma, ki sta ju gledala skoraj s strahospoštovanjem.

 

Onidve pa sta le ponosno dvignili glave in se obrnili na petah.

 

Fanta sta se v točno tem trenutku spogledala in en drugemu spletkarsko nasmehnila. Da bi se prav onadva, največja frajerja na PP-ju, največji zvezdi šolske nogometne ekipe, osebe z rekordnim egom, pustila poraziti dvema dekletoma? Not a chance.

 

'Tole sva pa res dobro izpeljali' je uradno objavila Sara, ko sta s prijateljico naredili 3 korake stan od bazena.

 

'Zdaj si naju ne bosta upala niti pogledati več' je pristavila Alja, ki je kar pokala od ponosa. Prehitro. Obe naenkrat sta pristale v naročjih oseb, ki so ju imele namen vreči v vodo in tako teatralno končati dvoboj.

 

Otepali sta se ju in se jima na vsak način poskušali izviti, a fanta sta bila fizično v veliki premoči. Tako sta lahko zbrali le še toliko moči, da sta ju skupaj s sabo potegnili v bazen.

 

In ravno, ko so se štiri popolnoma premražene glave pokazale na površju, je mimo bazena slučajno prikorakala nič hudega sluteča Kiara, ki je osuplo pogledala v njihovo smer. Nekaj časa je potrebovala, da je povezala delce zgodbe skupaj, nato pa šokirano izdavila:

 

'Pa kaj je z vami, so se vam možgani skisali? Če že delate samomor, obstajajo kakšne hitrejše in učinkovitejše rešitve!'

 

Štirica se je hitro spokala iz bazena in se v popolni tišini odpravila proti skupni sobi. Tam so brez besed odkorakali vsak v svojo sobo.

 

Prvo, kar sta Nik in Primož naredila, ko sta vstopila, je bilo, da sta radiatorje nastavila na najvišvo možno temeraturo in se ovila z vsemi brisačami, ki sta jih prinesla s sabo. Nista se menila za začudene poglede Leona in Jana, ki so ju spremljali že od takrat, ko sta vsa premočena vstopila v sobo.

 

Leon je bil pameten in preudaren tip človeka in 2x je pomislil, preden je karkoli rekel. Bil je iskren in Primož in Nik sta od njega prepisala večino domačih nalog. Jan pa je bil preklast rdečelasec z očali, ki se je držal bolj zase in povrhu vsega še jecljal.

 

'Bi nama blagovolila razložiti, kaj vaju je tako dobro zdelalo?' se je z dvignjenimi obrvmi oglasil Leon in ju gledal skoraj pomilvalno.

 

Nik in Primož sta mu na kratko zdrdrala malce olepšano verzijo dogodka: izpustila sta tisti končni del (to bi bil prehud udarec za njun sloves) in iz njune pripovedi se je zdelo, kot, da sta se na koncu po golem naključju znašla v vodi. Leon ju je sicer spregledal, vendar ju gnljavil z vprašanji, temveč se je posvetil svoji strašljivo debeli knjigi, ki jo je bral tudi pred njunim prihodom.

 

Podobno sta storili tudi dekleti, ki sta sicer morali prenašati še ljubusumne Najine komentarje, kot so npr. 'In ličila? Verjetno so se vama tako nagravžno razmazala, da je vsem šlo na bruhanje' ali pa 'Zdaj vidita, zakaj sem vama prejšnje leto svetovala, da si priskrbita vodoodporni puder?'

 

Sicer sta te opazke vse po vrsti gladko preslišali, saj se nista imeli namena kregati z njo, čeprav sta težko ostali tiho. Kiara jima je povedala, da, če sta se res zelo prehladili (kar je držalo kot pribito in tega sta se tudi zavedali), ju bo jutri zjutraj in dopoldne bolela glava, možna pa je tudi slabost in povišana  temperatura. Vsi ti simptomi pa so možni tudi že danes, ampak to le v primeru, če sta zmrzovali kar nekaj časa (v kar tudi nista dvomili). Nič kaj optimistična napoved, torej.

 

Počasi sta se odmajali na kosilo in se počili za najbližjo mizo v jedilnici. Po vseh teh naporih sta bili volčje lačni. Celo tako lačni, da nista opazili, kdo se je usedel nasproti njiju (trikrat ugibajte).

 

'Naporno dopoldne?' ju je zaigrano radovedno vprašal Primož.

 

'Zaveži.' Je bilo vse, kar mu je imela Alja povedati.

 

V pogovor se je vključil še Nik:

 

'No, zdaj, ko je vse lepo in prav...' Sara je prhnila, Primož se je zarežal, Alja pa se je skoraj zadušila z cvetačo 'Sem mislil, če bi šla zvečer z mano na zmenek, Sara?' jo je čisto resno vprašal, Sara pa je že z stokrat uporabljenim odgovorom ledeno odvrnila:

 

'Ne.'

 

Letos je Nik pravzaprav postavil rekord, saj je na zmenek ni povabil že prvo minuto. Že osem let jo je vsaj enkrat na teden povabil na zmenek in čeprav je Sara odločno vstrajala pri svojem, ni odnehal. Včasih se je spraševala, zakaj pravzaprav enkrat ne privoli, saj Nik navsezadnje ni tako slab...NE! tega ni mislila zares. Zakaj bi morala sprejeti vsak predlog, ki pride iz njegovih mamljivih ust? ČAKAJ MALO! MAMJIVIH?!?

 

Medtem, ko je Sara bila notranje boje sama s sabo (in večinoma je prihajalo do protislovij, ki si jih še sama ni mogla razložiti), so vsi pojedli in se odpravili v učilnico za orientacijo.

 

*

 

'Khm, khm, malo tišine prosim!'

 

Je na začetku ure učence miril prof. Toni Bezeg (ki so ga vsi klicali bedanec, saj je imel dolgo sivo brado in naspoh je izgledal kot bi ravnokar pobegnil iz gozdov na Pokljuki), tokrat, nenavadno, uspešno.

 

Nekaj ni billo prav. V razredu je bila prav shrhljiva tišina in to so opazili čisto vsi (celo želve v akvariju. Razlog pa je bil prav tako očiten: Sara, Alja, Primož in Nik, najglasnejši vsepovsod, tisti, ki bi se trenutno morali obmetavati z vsem, kar bi jim prišlo pod roke, ali pa se zapletati v besedne dvoboje, so bili popolnoma tiho. In to z razlogom.

 

Aljo je glava tako močno bolela, da ji je Sara pred nekaj trenutki morala izpuliti šestilo iz rok in ji tako preprečiti poskus izvajanja akopunkture na sebi. Alja je nekje slišala, da naj bi to pomagalo. Sara je bila tako utrujena, da so ji veke kar lezle skupaj, Primož si je z roko pokrival usta, da nebi izbruhal vsega, kar je pojedel v preteklem tednu. Edini, ki je izgledal vredu, je bil Nik. Vendar videz večkrat vara. In tudi tokrat je. Tako močno ga je zeblo, da celo večplastni volneni puloverji niso ustavili njegovega tresenja na stolu.

 

Bezeg je nekaj časa mirno razlagal nekaj o uporabi kompasa in poskušal ignorirati vzdihe bolečine, škrepetanje z zobmi in občasno butanje z glavo ob mizo, nato pa mu je vendarle prekipelo in strogo je zarobantil:

 

'Jemec, Resek, Cof, Žagar! Prosim, če se v tem trenutku odpravite v šolsko bolnišnico, preden povzročite še kakšno epidemijo! Čeprav bi bilo zanimivo izvedeti, od kje vsi te simptomi? Ali pa tudi ne. Nočem vedeti. Spokajte se že v bolnišnico!'

 

Niso si dali dvakrat reči.   

_______________________________________

 

Se nadaljuje....