1. Izberi naslov, ki te zanima
Ne glede na to, ali si moraš naslov izmisliti popolnoma sama ali ga izbrati izmed več že danih naslovov, upoštevaj, da ti mora biti naslov zanimiv oz. te mora področje zanimati. Če te neka tema ne bo zanimala, se boš veliko teže pripravila do tega, da začneš izdelovati seminarsko nalogo.
Naslov si izmisliš sama: na list papirja napiši vse, kar te pri nekem predmetu zanima. Ko boš imela zapisanih nekaj idej, pri vsaki presodi, koliko časa ti bo izdelava seminarske naloge s tem naslovom vzela. Najmanj dela boš imela, če si boš izbrala naslov, o katerem je bilo že veliko napisanega. Tako namreč ne boš imela težav pri zbiranju literature. Če pa te zanima tema, o kateri ni veliko napisanega, se boš morala sprijazniti s tem, da ti bo izdelava seminarske naloge vzela malo več časa.
Naslov izbereš izmed naslovov, ki jih predlaga učitelj: preberi vse naslove in izberi tiste, ki se ti zdijo zanimivi. Nato premisli, pri katerem naslovu boš najlaže dobila literaturo, slike itd., in pri katerem ti bo izdelava seminarske naloge vzela najmanj časa.
2. Poišči primerno literaturo
Pobrskaj po internetu, obišči knjižnico, sprašuj ljudi, ki se na temo spoznajo, in tako zberi vso literaturo, ki jo boš pri izdelavi seminarske naloge potrebovala. Če te tema resnično zanima, ti ta del ne bo delal težav.
Pozorna moraš biti le na to, da je literatura, ki jo boš uporabila, res znanstvena – članki iz 'rumenega tiska', propagandni material, govorice niso znanstvena literatura.
Paziti pa moraš še, da ne boš uporabila samo internetnih virov. Le-te lahko uporabiš samo kot dopolnilo knjižnim virom. Seveda pa imaš lahko samo knjižne vire.
Naslednji korak je, da literaturo prebereš, vendar ni nujno, da prebereš vse – če je v neki knjigi o tvoji temi napisano eno poglavje, to še ne pomeni, da moraš prebrati celo knjigo! Preberi le tisto, kar je neposredno povezano s tvojo temo, drugače lahko hitro nabereš preveč literature in izdelava seminarske naloge ti bo vzela veliko več časa.
3. Stopi v akcijo
Literaturo imaš zbrano, na temo se že dokaj spoznaš, edino, kar ti še ostane, je, da se usedeš za računalnik in vse skupaj napišeš v ljudem prijazni obliki. Pri tem pa bodi pozorna, da:
- seminarsko nalogo razdeliš na poglavja, ki jih od tebe zahteva učitelj: to se lahko razlikuje od učitelja do učitelja in tudi od tega, kakšno seminarsko nalogo delaš, vsem pa je skupno, da imajo naslovno stran (ki ni oštevilčena), kazalo, uvod, vsebinski del razdeljen na poglavja in podpoglavja, zaključek, povzetek ter vire in literaturo.
V uvodu predstaviš temo, o kateri boš v seminarski nalogi pisala, v jedru pa se posvetiš temi in jo bolj podrobno predstaviš. Priporočljivo je, da jedro razdeliš na poglavja in podpoglavja, ki pa morajo biti smiselna. Če nisi prepričana, kako bi besedilo razdelila, povprašaj učitelja, poglej po učbenikih, kako je tam snov razdeljena, poglej po knjigi, iz katere si zbirala informacije o temi, kakšni so tam podnaslovi ... V zaključku pa moraš kratko povzeti, o čem si govorila v seminarski nalogi, in predstaviti ključne ugotovitve.
- pišeš slovnično pravilno, saj boš tako dala vtis, da si se pri izdelavi seminarske naloge res potrudila in seminarske naloge nisi skopirala z interneta ali napisala zadnji dan (pri tem bi verjetno naredila ogromno slovničnih napak, saj bi bil tvoj cilj le, da nekaj napišeš).
- pišeš s svojimi povedmi: učitelj bo namreč vedel, katere povedi si napisala sama in katere si prepisala iz knjig, saj strokovnjaki uporabljajo več 'učenih' besed, kot bi jih uporabila sama. To, kar so napisali drugi, lahko dobesedno prepišeš le, če pišeš definicije ali citiraš. Definicije namreč ne moreš spreminjati, zato ti ne preostane veliko možnosti za preoblikovanje stavka – preoblikovanje povedi bi bilo tudi nesmiselno, saj se bi ti lahko zgodilo le, da na koncu tvoj obrnjen stavek ne bi imel več smisla ali bi pomenil nekaj čisto drugega. Citiranje pa je, ko dobesedno napišeš, kar je nekdo rekel, to pa uporabi, ko se ti zdi, da je nekdo s svojimi besedami nekaj pojasnil na tako dober način, da ti tega ne bi mogla narediti bolje.
- je vse, kar napišeš, resnično. Ničesar si ne smeš izmisliti oz. napisati, ker se ti zdi, da imaš prav. Vse, kar napišeš, moraš potrditi z viri, literaturo, raziskavami ... Vedi, da se učitelj na temo zagotovo spozna bolje kot ti in da bo izmišljene podatke takoj opazil.
- je seminarska naloga pregledna in urejena. Izogni se težko berljivim in majhnim pisavam, preveč barvam, svetlim barvam na svetli podlagi ...
4. Za piko na i
Ko si prepričana, da besedila ne boš več spreminjala in da si popravila vse slovnične napake, seminarsko nalogo natiskaj in spni (lahko tudi greš v tiskarno, kjer bodo to naredili zate). Nič ne bi bilo hujšega, kot če bi se za seminarsko nalogo trudila, na koncu pa bi učitelj izgubil polovico tvojih listov. Tudi drugačen vtis nanj boš napravila, če bo seminarska naloga že na prvi pogled videti urejena, saj bo tako videl, da si se potrudila, in ti bo mogoče tudi zaradi tega dal višjo oceno!
Sedaj pa ti preostane le, da pozorno slediš pri pouku in izkoristiš čim več priložnosti, ko lahko na preprost način dobiš lepo oceno. In še končni nasvet – izdelave seminarske naloge si nikoli ne puščaj za zadnje dni pred rokom, saj lahko vedno pride kaj vmes in tako naloge ne boš mogla v celoti ali kvalitetno izdelati. Raje se loti z izdelavo, takoj ko izbereš naslov, saj boš tako imela pozneje več časa, da kaj vprašaš učitelja in popraviš, in boš tako laže dobila dobro oceno.
maja h.
