Foto: sxc

- Vesolje je največji poznani sistem. Njegovo starost ocenjujejo na približno 15 milijard let. Sestavljeno je iz super galaksijskih jat, jat galaksij, sončnih sistemov, dvojnih zvezd, kvazarjev - za katere menijo, da so najstarejši objekti v vesolju, planetov, kometov in predvidevajo da tudi iz do zdaj še ne poznane tako imenovane črne materije. Galaksije so lahko spiralne, elipsaste ali nepravilnih oblik.

- Naše osončje se nahaja v galaksiji, ki je spiralne oblike in se imenuje Rimska cesta (Milky way), meri 100.000 svetlobnih let. Nahajamo se na obrobju spiralne galaksije. Skupaj z Rimsko cesto, Malim in Velikim Magellanovim oblakov ter drugimi skupno sedemnajstimi galaksijami smo povezani v Krajevni jati, ki ima premer 3 milijone svetlobnih let in je članica Krajevne superjate.

- Naše osončje ima edino zvezdo – Sonce, okrog katere kroži osem planetov. Planeti našega osončja so (našteti po vrsti od Sonca): Merkur, Venera, Zemlja (ima eno luno), Mars, nato sledi pas asteroidov, Jupiter, ki ima 16 lun, Saturn, ki ima več kot 20 lun, Uran, Neptun.

- Mednarodna astronomska zveza je avgusta leta 2006 na srečanju v Pragi, določila da Pluton ni planet. Pripravili so definicijo o tem, kaj planet mora imeti: mora krožiti okoli zvezde in samo ne sme biti zvezda; imeti mora lastno gravitacijo; imeti mora vsaj približno obliko krogle; imeti mora orbito, ki se ne seka z orbitami ostalih planetov. Ker pa Plutonova orbita seka orbito Neptuna in ima Pluton premajhno maso, se po novem ne šteje med planete, ampak spada v kategorijo pritlikavih planetov, med katere spadajo še Xena, Charon in Ceres. Naše osončje ima tako osem planetov. V osončju se nahajajo tudi druga telesa: naravni sateliti, asteroidi, meteoriti, planetoidi, kometi, medzvezdni prah. Vse to skupaj kroži okoli Sonca. Do sedaj pa naj bi odkrili tudi nekaj novih planetov.

- Sonce je nam najbližja zvezda, nahaja se v središču osončja in predstavlja vir energije. Je živa zvezda na kateri potekajo termonuklearne reakcije (zlivanje vodikovih jeder v helijeva, temu rečemo fuzija). Temperatura sonca na površini je 6000 oC, v notranjosti pa 6000 x 103 oC. Sonce bo aktivna zvezda še približno 7 milijard let, to je še 100 milijonov generacij naslednjih rodov.

- Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba s hitrostjo 300.000 km/s prepotuje v enem letu (to pomeni 365 dni/leto x 24 ur/dan x 3600 s/h).

- Zemlja Sonce obkroži v enem letu (v 365 dneh). Kroži v razdalji 150 milijonov kilometrov. Stara naj bi bila okoli 5 milijard let, po velikosti je peti planet Sončevega sistema. Njen edini naravni satelit je Luna, približno sedemdeset odstotkov njene površine prekriva pet oceanov. Ostalo je kopno, razdeljeno na sedem celin.

- Zemlja ima dve osnovni gibanji, ki se imenujeta rotacija in revolucija. Rotacija je Zemljino gibanje okoli svoje osi. Približno v 24 urah se Zemlja zavrti okoli svoje osi, posledica tega pa sta dan in noč. Revolucija Zemlje pa pomeni gibanje po tiru okoli Sonca, za kar Zemlja potrebuje eno leto.

- Atmosfera je plašč okoli Zemlje, ki je sestavljen iz različnih plinov, kot sta dušik, kisik in ostali.

- Katere so ovire pri tem, da bi bilo preprosto priti do drugih planetov? Ogromne razdalje in vplivi breztežnosti na človeško telo, ki so: neenakomernost pretakanja telesnih tekočin, začasno povečanje telesne višine (tudi do 8 cm zaradi razrahljanja med vretenci hrbtenice), izguba telesne teže na račun mase tistih mišic, ki so odgovorne za ravnotežje ter pokončno držo našega telesa, pojav osteoporoze (izguba kostne mase), izguba bioritma, naš organizem se postara za dva meseca - če smo en teden izpostavljeni ionizirajočemu sevanju.

anja j.