Foto: dejan nikolič

Lani je izšla vaša plošča Against the gravity. Kako so nad ploščo navdušeni vaši oboževalci?
Lahko rečemo, da imamo zaradi nove plošče Against The Gravity veliko novih oboževalcev. Je odraz zrelejšega dela in pristopa, čeprav na njej ne manjka tistih pravih Elvis Jackson. Nekaterim že stalnim oboževalcem plošča ni top, saj jih zmoti kakšen preveč dodelan delček v določeni skladbi. Sami pa smo želeli narediti korak naprej in narediti produkcijsko izpiljen izdelek. Zahvale gredo producentu Billu Gouldu iz skupine Faith No More, ki je produciral našo ploščo Against The Gravity.

Vsa besedila so v angleščini, je to po vašem mnenju bolj 'speven' jezik kot slovenščina?
Smo mnenja, da se vsak jezik najde v določenem žanru. Mogoče se nam angleščina zdi spevnejša, ker smo jo vajeni, mogoče smo si zato tudi sami krivi. Za nas ima petje v angleškem jeziku tako prednosti kot slabosti. Konkretno. Slabosti so, ko te nekateri mediji uvršajo na tuje lestvice, čeprav, ko smo na lestvicah prehiteli U2 in podobne bande, smo na to gledali kot prednost, smeh, ali pa ti »giganti« niso pripravljeni pomagati, ker uporabijo jezik kot izgovor, še slabše pa je to, da Slovenci niso ponosni na enega izmed domačih bandov, ki »hara« po tujini. Pa zdaleč nismo edini. Se nam pa odpirajo v večih evropskih državah dobre priložnosti in tako delimo velike odre z velikimi imeni. To je pa vsekakor prednost.

Vaše ime je sestavljeno iz dveh glasbenih legend, to pomeni da ste veliki fani Michaela Jackson in Elvisa Presleya?
Smo otroci generacije, ko smo še ujeli duh Elvisa in preživeli otroštvo Jacksona. To pa ne pomeni, da ima naše ime Elvis Jackson veliko skupnega z njuno glasbo. Bore malo. Ime je nastalo v začetku delovanja banda in je nastalo po naključju in bolj ko ne v šali. Daleč pa od tega, da bi to bila šala. Zabavno je, kadar nekdo prvič sliši to ime, začne razmišljati in kima, »saj to pa sem nekje že slišal«…

Kdo so še vaši glasbeni vzorniki po katerih se zgledujete in od katerih morda črpate navdih?
Imamo žanrsko zelo raznolike vzornike. Od metala, popa, rocka, ska, punka, reggaeja in še bi lahko naštevali. Zato smo to kar smo. Elvis Jackson. Nekaj imen, ki so nam bili in so še vzorniki so, Metallica, Megadeth, Sublime, Bad Brains, NOFX, Bad Rilligion, Madness in na stotine drugih.

Kako se spominjate svojih glasbenih začetkov? Kakšni so bili?
Najprej smo kleče prosili starše naj nam kupijo vsakemu svoj prvi inštrument, naslednji korak je že bil, ko smo sedli v naš stari rdeč kombi in mahnili na večdnevno turnejo po Evropi. Imamo lepe spomine, kako se je vse skupaj začelo in še zdaj smo tri-četrtine banda ostali isti od samega začetka. Imeli smo težave z bobnarji, kot vsi bandi. (smeh)

Vaši koncerti so vedno nabiti s pozitivno energijo. Od kje jo črpate?
Od alkohola in drog definitivno NE! Publika je naša energija. Naši koncerti so resnično energični in če nebi bilo tako dobre publike pod nami, ne bi zdržali. Po naravi pa radi gledamo pozitivno, čeprav nas vse obdaja več negative, kot nasprotno. Zato pa imamo glasbo, da se skupaj smejimo, zabavamo in pozabimo na slabo.

Kje ste doživeli najboljši nastop in kaj je bilo tisto, kar ga je naredilo najboljšega?
Za nami jih je okoli 700 koncertov, od tega jih je več kot tri četrt dobrih in uspešnih. Če se samo omejimo na lansko leto, zagotovo ne bomo pozabili nastopa skupaj s Faith No More, Anthrax, Sepulture, Soulfly, Motorhead, Bloodhound Gang, itd. Splošno pa dober koncert nastane, kadar se publika zna igrati z nami. Radi plavate, občutite morje sredi zime in vidite najbolj nori show? Pridite na naš koncert.

Je že kdaj prišlo do kakšne poškodbe zaradi skakanja po odru?
Ja in to ne malo. Največkrat se je to zgodilo Budi in je bil že nekajkrat mobiliziran. V času po vojni se je dogajalo marsikaj na koncertih. Važno, da smo živi in zdravi in delamo naprej. So pa po večini naši koncerti varni, saj pridejo ljudje s pozitivnimi mislimi, čeprav se vam mogoče iz televizije zdi, da ni tako.

Prepotovali ste številne evropske države. Katera publika je vam bolj pisana na kožo, tuja ali je še vedno najlepše doma?
Vsepovsod so žurerji, veseljaki in ekstremisti. Domače publike ne želimo primerjati, saj je to naš dom, pa tudi, če bi želeli koga primerjati, se to ne da. Lahko samo primerjamo glasbeno žalost doma in glasbeni intelekt v tujini.

Kot predskupina ste igrali velikim svetovnim bandom kot je Faith no more. Kakšni so občutki, ko otvoriš koncert za tako znan bend?
To je čas, ko zaživiš svoje sanje in si na istem odru s tvojimi idoli. Faith No More smo poslušali kot mulci, zdaj pa se z njimi tudi napijemo v zakulisju, si pošiljamo maile in smo tako ali drugače na vezi. Občutek otvoritve takšnega koncerta je nepopisen, nekaj posebnega za nas, pa če te člani skupine spremljajo na koncertu.

Je morda kakšen bend za katerega bi vam šeposebej veliko pomenilo biti predskupina?
Seveda je. Kje začnemo naštevat? (smeh) Vsak izmed nas bi želel našteti svojega favorita. Ko se bo to zgodilo boste izvedeli. Včasih moraš biti predskupina manjšemu bandu, da je naslednji korak spremstvo velikega banda.

Kje boste nastopali v prihodnjih mesecih? Kje vse vas lahko slišijo vaši oboževalci in tisti, ki to še postajajo?
Najprej vas vse povabimo, da postanete prijatelji na facebooku in myspace-u (www.myspace.com/elvisjacksonband), kjer smo z vami v kontaktu v živo in vas obveščamo o vseh dogodkih in pripretljajih. Ne pozabite tudi spremljati našo spletno stran www.elvisjackson.com in www.ekskluzivno.si, kjer objavljamo prihajajoče koncerte. Nastopali bom tako doma kot v tujini. Obiščite nas.

Kaj potem trenutno delate, ko ne nastopate in ne promovirate nove plošče?
Prostega časa je malo. Izkoriščamo ga na različne načine, vsak po svoje. Glasbe pa nikoli ne zanemarimo. Zbiramo nove ideje, ki jih bomo obelodanili, ko bo čas za to. Čeprav je glasba naš največji hobi imamo še kakšen dodaten konjiček, ki nas sprosti.

Se kdaj tudi skregate? Kako premagujete nesoglasja v skupini?
Se. Morate vedeti, da smo profesionalen band in je veliko odpovedovanja, kar tudi povzroči nesoglasja. Po drugi strani pa stremimo k napredku in se kdaj razidemo v mnenjih. Nikoli pa še nismo fizično obračunavali, kot to nekateri znajo (smeh). Imamo cilj in spremlja nas dobro in slabo.

Kaj je najbolj zaznamovalo vaša najstniška leta? Ste bili uporni najstniki?
V osnovi smo bili vsi žleht in bili smo nabriti najstniki, ki smo se znali tudi kdaj upreti. Takrat si bil kot upornik car, saj si pošteno nastradal in bil kdaj celo tepen od učiteljev in staršev. Danes, kot vidimo, je malo drugače. Danes postajajo uporniki vsi in nobenemu se ne more nič. Mladina postaja vse bolj prazna, brez ciljev, internetni manijaki perejo možgane in vse to ni cool. Naša najstniška leta med drugim zaznamujejo rojstvo Elvis Jackson, kar je velik praznik za vse nas.

Vaše sporočilo svetu....
Življenje ponuja toliko lepih priložnosti. Verjemite vase, trudite se in ustvarjajte. Ne se pustit! Vaši Elvis Jackson.

jasmina v.