Foto: keystone/ splash

Šteje štiriindvajset let in čeprav se z glasbo ni ukvarjala že v otroštvu, jo obdaja neka vsevednost, ko spregovori o glasbi. Melody je namreč glasbo našla takrat, ko je skorajda izpustila iz rok popolnoma vse – tudi svoj zadnji dih. Čeprav je novinka v glasbi, pa ne nori z enega konca na drugega in se na smrt trudi ugajati medijem in se prodajati za vsako ceno fotografiranja in intervjujev. Njeni intervjuji niso pogosti, fotografiranj je pol manj in namesto medijev o njej govori njena glasba.
Pri devetnajstih letih je v domači Filadelfiji na kolidžu študirala modo. Ko se je nekega dne s svojim kolesom vračala domov, jo je zbil avto in pristala je na asfaltu s skorajda smrtnimi poškodbami glave in medenice, zaradi katerih še danes hodi s pomočjo palice. Zaradi nesreče je utrpela grozljivo nevrološko občutljivost, med drugim na svetlobo in hrup. Ravno zato vedno nosi sončna očala in nima z datumi napokane turneje, saj so daljša potovanja zanjo zelo utrudljiva.
Čeprav se je že pred nesrečo ukvarjala z igranjem klavirja, da je laže plačala svoj študij. "Nesreča me je precej zaznamovala," pravi. "Uničila me je, me vrgla sem ter tja in me na koncu tudi postavila v to smer." Za izboljšanje kognitivne okvare so ji predpisali glasbeno terapijo. Izkazalo se je za resnično in Melody se je naučila še igranja kitare. Najprej je izdala kratko ploščo Some Lessons, ki je bila v omejeni prodaji in velik del zaslužka je Melody namenila v pomoč nekdanjim političnim zapornikom iz Tibeta. Mlada humanitarka pa je zatem izdala album Worrisome Heart, ki je postal velika uspešnica. "Glasba je stvar, ki me je rešila," pravi Melody. In mnogi v njej vidijo novo Norah Jones. Kakorkoli že, Melody je borka!

petra ž.